Občina Ankaran je najmlajša slovenska občina. Je občina, ki z nekaj več kot tri tisoč prebivalci na osmih kilometrih ozemlja sodi med manjše slovenske občine, zgolj z enim naseljem je najgosteje naseljena občina v Sloveniji, glede na razmerje med višino vsakoletnega proračuna in številom prebivalcem pa je tudi med najbogatejšimi občinami pri nas. Pa se to odraža tudi v vsakdanjem življenju in v teži naložb? Katera je torej formula, da občino že od njenega nastanka vodi en in isti župan?
NAJMLAJŠA IN NAJBOGATEJŠA OBČINA: Ali v Ankaranu ves ta čas le sadijo rožice?
Ankaran
Občina Ankaran je bila ustanovljena leta 2011, kot edino v Sloveniji, pa je niso ustanovili z zakonom, ampak jo je ustanovilo ustavno sodišče, s čimer naj bi slednje prekoračilo svoje pristojnosti. V Ankaranu kot občini so prvič volili leta 2014, za prvega župana je bil izvoljen Gregor Strmčnik, eden od vodilnih pri ustanavljanju občine. Na naslednjih volitvah, novembra 2018, je bil ponovno potrjen za župana, njegova lista Radi imamo Ankaran, pa je od skupno 13 sedežev, kolikor jih je v občinskem svetu, dobila kar 9. Strmčnik se bo za župana potegoval tudi v tretjem mandatu.
Čeprav najmlajša in med manjšimi v Sloveniji, je občina Ankaran med najbolj gosto naseljenimi, saj v edinem naselju Ankaran in zaselki Bonifika, Rožnik, Sv. Katarina, Valdoltra, Debeli rtič in Sv. Jernej na kilometer živi povprečno 405 prebivalcev.
V občini Ankaran (statistični urad, leto 2020) živi:
3.250 prebivalcev, od tega 1.570 moških in 1.680 žensk. Število živorojenih je nižje od števila umrlih, naravni prirast je -2,8 (v Sloveniji -2,5). Povprečna starost je 46,2 leta in je tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,6 let).
Med prebivalci je število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših. Povprečna starost prebivalcev se v povprečju dviga hitreje kot v celotni Sloveniji.
V občini imajo dva vrtca, v katera je vključenih 78 odstotkov otrok. V tamkajšnji osnovni šoli se je v šolskem letu 2020/2021 izobraževalo približno 260 učencev. Različne srednje šole obiskuje okoli 100 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo 37 študentov in 6 diplomantov;
Med osebami v starosti od 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 67 odstotkov zaposlenih ali samozaposlenih oseb, kar je več od slovenskega povprečja (66 odstotkov).
Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 1 odstotek višja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa približno enaka letnemu povprečju.
Med 1.000 prebivalci občine jih je 592 imelo osebni avtomobil. Ta je bil star povprečno 10 let. V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 441 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 86 kg več kot v celotni Sloveniji. V občini je registriranih 175 samostojnih podjetnikov, 91 družb z omejeno odgovornostjo, pet zavodov, štirje sindikati in več kot 30 društev.
Velikopotezni načrti, a jalova izvedba
Občina Ankaran je v volilno leto vstopila z ambicioznim in investicijsko naravnanim proračunom. V občinsko blagajno naj bi se steklo nekaj več kot 23 milijonov evrov, več kot polovica denarja pa naj bi bila iz kapitalskih prihodkov. Odhodkov so predvideli za nekaj več kot 31 milijonov, od tega osem milijonov neporabljenih v preteklem in v prejšnjih letih. Minuli mesec pa so morali sprejeti rebalans, s katerim so predvidene prihodke znižali na nekaj manj kot na 9 milijonov evrov, odhodke pa na 17,4 milijona evrov. Gre za denar, ki so ga predvideli za pomembnejše projekte, ki se v občini vlečejo že nekaj let, od harmonizacije prostorskega načrtovanja med občino Ankaran in Republiko Slovenijo oziroma menjav zemljišč z državo, obnove oziroma gradnje Železniške ceste, do pokopališča.
V občini Ankaran sicer nimajo participativnega proračuna, a pravijo, da so njihovi proračuni zasnovani na podlagi pobud, ki so jih posredovali občani. Med že izvedene sodijo denimo knjižnica, zdravstveni dom, ureditev športnih površin, ureditve posameznih ulic, dodatna javna razsvetljava, obnova občinskih cest, vzpostavitev krožnega križišča na priključku Jadranske in Železniške ceste, ureditev obalne pešpoti, Medgeneracijsko središče Ankaran s Centrom dnevnih aktivnosti.
Menjava zemljišč je v proračunih občine zapisana že nekaj let, prav tako želja, da bi uredili zemljiško knjižna razmerja in pravde, ki se vlečejo že desetletja. Gre za menjavo zemljišč med državo in občino, do katere pa letos ne bo prišlo. Verjetneje, in še to delno, šele prihodnje leto. Razlog naj bi bila neusklajenost, pomanjkanje poenotenih navodil in očitne pomanjkljive komunikacije med upravljalci nepremičnin v državni lasti. Načelen dogovor sicer obstaja, po njem pa naj bi občina državi odstopila približno 174 tisoč kvadratnih metrov površine, od države pa pridobila 162 tisoč kvadratnih metrov površine. Po načrtu harmonizacije gre za zemljišča, ki jih pristanišče zaseda že desetletja in bi jih naj posodobilo, občina pa bi s pridobljeno lastninsko pravico na nova zemljišča umestila centralne dejavnosti, gradila infrastrukturo, krajevna pristanišča, ceste, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, krajevno kopališče, športno–rekreacijski park Sv. Katarina, izobraževalno-znanstveno dejavnost, krajinski park. Pravijo, da so se postopki z zamenjavo vlade še dodatno upočasnili. Za finančno izvedbo so predvideli kar 13,4 milijona evrov.
Pred tedni je stekel promet po novem krožišču, marsikdo pa se je vprašal, kdaj bo prišlo do obnove dotrajane Železniške ceste. A tudi ta naloga se odmika, saj občina od različnih ministrstev še ni uspela pridobiti pravice do gradnje. Podobna je usoda pokopališča, saj se je z javnim razpisom izbrani izvajalec Adriaing zaradi strahu pred draginjo in gospodarsko krizo ustrašil in odstopil od podpisa pogodbe. Nov razpis je v teku, uvedbo novega izvajalca v delo pa načrtujejo konec meseca. Ob odsotnosti velikih naložb pa se zdi, da je večina občanov zadovoljna s tem, kar imajo in kar jim nudita župan in občinska uprava. Pri tem ne gre zanemariti štipendiranja prav vseh dijakov v občini, kar je prvi tovrstni primer v državi, štipendiranja študentov ter izdatnega financiranja različnih društev in klubov.
Občina Ankaran popotnika pozdravi s cvetjem, a ko se slednji poda v njeno središče, se zdi, kot da se je čas v letih od ustanovitve do danes ustavil. Ali v Ankaranu res sadijo zgolj rožice?
Komentiraj
Športne infrastrukture na Bonifiki ankarancani ne potrebujejo, kar se tice komunale so tudi druge občine brez svoje komunale tko da ne išči prepira ker dokazujes da si DEBIL
Sicer pa samo v vednost, Bonifika, Obalne lekarne in tako dalje, in tako dalje.... takrat smo bili Ankarančani občani MOK in to je bilo narejeno/zgrajeno tudi z našim denarjem, medtem ko občani MOK za Občino Ankaran niso dali niti centa. Zbirni center Sermin je v občini Ankaran, občani Ankarana plačujemo za storitve Marjetice, kar pomeni, da Marjetica Koper služi tudi z občani Ankarana. Občina Ankaran ima enkrat spored poletnih dogodkov, edina ima počitniško varstvo za otroke brez omejitev števila (občina, ne šola), december je poln dogodkov in edino v Ankaranu otroci drsajo brezplačno, in ravno zato pride polno otrok iz MOK, edina ima univerzalno občinsko štipendijo za ankaranske dijake in študente, da ne govorimo o cesti, kakšno je Popović pustil, ker za Ankarančane je dober vsak kolovoz, ...... polno je tega, če hočeš videt, če ne si pač slep.
Istriano, trudi se kolikor se hočeš, mi v Ankaranu smo zadovoljni, več kot zadovoljni. Pa lep sončen in vesel pozdrav iz sončnega in prelepega Ankarana.