Vlada je predlog novele zakona o dohodnini poslala v parlamentarni postopek v začetku maja. Finančni minister Andrej Šircelj je takrat napovedal postopno zvišanje splošne olajšave z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. Ko bo olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, leta 2025 dosegla ciljno vrednost, je za zaposlenega s povprečno slovensko plačo ocenil prihranek na 1000 evrov letno.

Poleg tega naj bi se stopnja davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu znižala s 50 na 45 odstotkov, olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine pa naj bi se znova usklajevale z inflacijo. Vrača se seniorska olajšava za starejše od 70 let, pri uporabi električnega vozila za zasebne namene pa ne bo treba plačati bonitete.

Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se bo po predlogu znižala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer naj bi bil kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. Na 15 odstotkov naj bi se znižala obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako vlada predlaga znižanje normiranih stroškov.

Spremembe pri dohodnini bodo po ocenah v prvem letu zmanjšale proračunske prihodke za 276 milijonov evrov, v letih potem se bo izpad zaradi zviševanja splošne olajšave še poglabljal. A Šircelj zagotavlja, da to javnih financ ne bo ogrozilo, saj naj bi gospodinjstva zaradi višjega razpoložljvega dohodka povečala potrošnjo.