Kumer je izpostavil, da je doslej še vsak dokument naletel na določen kritičen odziv vsaj dela javnosti in da niso naivno pričakovali, da bodo dobili z vseh strani same pohvale. "Razumemo določene kritike in priporočila, da bi lahko bila Slovenija še bolj ambiciozna," je dejal in obenem zatrdil, da je dokument strokovno dober.

Prvi osnutek ima štiri scenarije in nagibajo se k tretjemu, najambicioznejšemu, je pojasnil. "Če želimo biti še ambicioznejši od tega najambicioznejšega scenarija, pa niso dovolj samo ambiciozni energetski cilji, ampak predvsem ambiciozna prostorska in okoljska zakonodaja," je opozoril.

V osnutku slovenskega načrta je sicer od začetka jasno zapisano, da se bodo subvencije za fosilna goriva opuščale. Predvideno je postopno zmanjševanje, ki naj bi se začelo leta 2021, končnega cilja niso opredelili, a do leta 2025 bi se to dalo narediti, je pojasnil Kumer.

Na ministrstvu tako zavračajo očitke organizacij Overseas Development Institute (ODI), Friends of the Earth (FoE) in Climate Action Network (CAN) Europe, ki so bile pred nekaj tedni v analizi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov kritične, da Slovenija, Nemčija, Grčija, Poljska in Velika Britanija načrtujejo uvedbo novih subvencij za fosilna goriva, kar ogroža uresničitev evropskih podnebnih ciljev do leta 2030.

Čeprav je bil cilj opuščanja subvencij vključen že v prvi osnutek, pa subvencije po neuradnih informacijah rastejo, ker narašča promet, zlasti zaradi tranzita, s čimer narašča tudi vračilo trošarin, kar se šteje kot subvencija, ki se zvišuje. Zato torej različne interpretacije.

Osnutek slovenskega energetskega in podnebnega načrta je bil tudi pred tem že deležen kritik. V poročilu Evropske fundacije za podnebje je med vsemi nacionalnimi osnutki zasedel zadnje mesto, od 100 točk jih je dobil le 3,2. "Če se ne ve, kaj je v ozadju te ocene in kaj so ocenjevali, je morda res malo destimulativno," je to oceno komentiral Kumer, ki sicer poudarja, da so kljub težkim okoliščinam - v času priprave prvega osnutka je vlada opravljala tekoče posle - sestavili dober dokument.

državni sekretar Bojan Kumer (drugi z leve proti desni) in infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek (treja z leve proti desni)

Ta ocena po besedah državnega sekretarja temelji samo na ambicioznosti, ne pa na oceni kakovosti ukrepov in dejavnosti, še manj pa ocenjuje področja, na katerih je slovenski osnutek nadpovprečno dober, na primer notranji trg, povezljivost in konkurenčnost. "Daleč od tega, da bi imela ta ocena neko strokovno težo širše, razen v ozkih okoljevarstvenih krogih, kar pa je treba tudi seveda spoštovati," je še dejal.

Neuradno je ob tem slišati očitke, da okoljevarstvene nevladne organizacije strokovno niso dovolj temeljito opravile svojega dela, temveč so se pač odločile pritisniti na ministrstvo. Državni sekretar sicer izpostavlja, da je pri pripravi nacionalnega načrta ključno ohraniti osredotočenje na končni cilj - postopno razogljičenje gospodarstva z uravnoteženimi ukrepi in politikami, saj nihče ne želi rumenih jopičev na cesti.

Greta Thunberg

Najnovejši poziv mlade aktivistke Grete Thunberg, ki je svetovnim voditeljem v New Yorku očitala, kako si drznejo s svojimi praznimi obljubami krasti njene sanje in otroštvo, pa je Kumer komentiral z besedami: "Še dobro je, da obstaja ogromno ljudi na svetu, ki želijo, da imamo čim prej čist planet za bodoče generacije."

Ob tem je pozval k pazljivosti, saj po njegovem prepričanju ne bi smela samo ta generacija nositi bremena večgeneracijskega zaostanka oziroma, z drugimi besedami, ne bi se smelo te generacije ubiti za čimprejšnji prehod k brezogljični družbi.