Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je odločitev ICC za izdajo naloga za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina danes pozdravila kot zgodovinski korak pri prizadevanjih za pregon odgovornih za zločine, storjene med rusko agresijo v Ukrajini.
MINISTRICA ZA PRAVOSODJE: "Nalog ICC za Putinovo aretacijo je zgodovinski korak"
Slovenija
Kot je v odzivu na petkovo odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) zapisala ministrica, gre za pomemben signal najvišjim ruskim, tako vojaškim kot civilnim voditeljem, da so izpostavljeni mednarodnemu kazenskemu pregonu za zločine, storjene v okviru protipravne ruske agresije v Ukrajini, zlasti ker so v tej prvi fazi v ospredju zločini nad otroci.
Nalog močno omejuje tudi Putinovo mednarodno sodelovanje in potovanja izven Rusije, saj ima vseh 123 držav pogodbenic rimskega statuta mednarodnopravno obveznost pomagati ICC pri izvedbi njegove aretacije in izročitve sodišču v pregon, je izpostavila.
"Ob tem ni nepomembno, da je 43 držav že v najzgodnejši fazi tudi formalno podprlo pristojnost ICC za preiskavo in pregon zločinov v rusko-ukrajinski vojni z naznanitvijo situacije sodišču, v skladu z rimskim statutom," je dodala Švarc Pipan.
Na nalog ICC za aretacijo Putina sta se že v petek odzvala premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon. Izpostavila sta, da je Slovenija med 43 državami, ki so bile pobudnice za začetek kazenskega pregona. Vrstijo se tudi odzivi po svetu, med drugim sta potezo ICC pozdravila nemški kancler Olaf Scholz, visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, da je izdaja naloga za aretacijo upravičena, pa je zatrdil tudi ameriški predsednik Joe Biden.
Komentiraj
Regional priporoča
Novo iz Slovenije
Zadnje z obale
Več kronike
DVE POGREŠANI OSEBI: V Izoli iskali 94-letnico, na območju Pivke po dveh dneh našli domačina
A.S.
-
včeraj ob 12:56
PRETEP V KOPRSKEM LOKALU: Policisti zasegli naboje in pištolo brez serijskih številk
A.S.
-
včeraj ob 11:32
To potezo je sodišče v Haagu obsodilo in jo označilo za poskus ustrahovanja in spodkopavanja mednarodne pravice oz. vladavine prava.
Sodišče je bilo ustanovljeno leta 1998 s sprejetjem Rimskega statuta, ki je začel veljati leta 2002, potem ko je bila izpolnjena zahteva 60 ratifikacij.
Doslej je statut podpisalo 123 držav.
Med članicami sodišča poleg ZDA ni ne Ukrajine ne Rusije, ne Kitajske, Indije, Turčije in Savdske Arabije.
ZDA so bile večkrat obtožene vojnih zločinov na Bližnjem vzhodu, vključno z ubijanjem civilistov, nezakonitimi aretacijami, zlorabami in mučenjem ujetnikov...
in uporabo nezakonitega kemičnega orožja.