Center za slovenski jezik in kulturo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem je ob finančni podpori Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu gostil tokrat že 32. poletno šolo slovenskega jezika 'Halo, tukaj slovenski Mediteran!'.

Slovenščina je letos v Koper privabila 45 udeležencev iz 16 različnih držav – iz Evrope, Azije in Južne Amerike. Med njimi so bili tako študenti, zaposleni, upokojenci, potomci slovenskih izseljencev in tudi ljubitelji slovenskega jezika in kulture, ki so se v tednu dni naučili veliko novega – pa ne le o jeziku, temveč tudi o sebi, drugih in Sloveniji.

Pestro dogajanje: med učenjem, raziskovanjem in ustvarjanjem

Tečajniki so se dopoldne udeleževali lektorskih ur slovenščine na različnih jezikovnih ravneh, popoldneve pa so popestrili z različnimi poučnimi in ustvarjalnimi aktivnostmi ter kulinarično delavnico.

Prve niti prijateljstva so se stkale na spoznavnem večeru – med druženjem in ustvarjanjem na temo čebelarstva, ki predstavlja pomemben del naše naravne in kulturne dediščine. Več o Sloveniji, Slovencih, njihovi kulturi in izročilu so izvedeli na zabavnem kvizu 'Vem, veš, ve', ko so se v tekmovalnem duhu pomerili v znanju in hitrosti. Na pravopisni delavnici so se sprehodili po izzivih slovenščine – med vejice, vezaje in ostale jezikovne zagate. Spoznali so tudi žanr mikro zgodb, preizkušali izrazne zmožnosti slovenščine in na koncu tudi sami ustvarili mojstrovine v zgolj nekaj stavkih. Teden so zaokrožili s kulinaričnim večerom, posvečenim ajdi. Tečajniki so pripravili številne jedi in ob prijetnem druženju ugotovili, da je lahko učenje slovenščine tudi zelo okusno.

Izven učilnic: spoznavanje Slovenije in lokalnih posebnosti

Poseben poudarek poletne šole je tudi na spoznavanju slovenskega prostora. Tečajniki so se odpravili na celodnevno ekskurzijo po Gorenjski, kjer so obiskali Radovljico, rojstno hišo Matije Čopa v Žirovnici ter Blejsko jezero, kjer so izkoristili priložnost za praktično uporabo slovenščine in uživali v naravnih lepotah, lokalnih posebnostih in specialitetah.

Dr. Klara Šumenjak, vodja Centra za slovenski jezik in kulturo UP FHŠ, je povedala: "Kot organizatorji ne ustvarjamo le urnikov in programov – ustvarjamo prostor, kjer se jeziki in ljudje srečajo v spoštovanju, radovednosti in skupni želji po povezovanju. To je tisto, kar nas žene naprej in zaradi česar je vsaka poletna šola edinstvena."

Kaj pa so povedali udeleženci?

Nikola iz Srbije: "Najbolj mi je bilo všeč, da sem se naučil veliko slovničnih podobnosti in razlik v primerjavi s srbščino ter druženje z drugimi ljudmi."

Ainura iz Kazahstana: "Najbolj so mi bili všeč pogovori o preprostih temah, kjer sem se naučila veliko novih besed in izrazov za vsakdanje življenje. Tema frazemi mi je bila zelo všeč, mnogih frazemov nisem poznala. Najbolj smešna beseda se mi zdi trepalnica."

Svetlana iz Rusije: "Na poletni šoli mi je bilo najbolj všeč tekmovanje ekip, nove besede in pogovori s sošolci."

Milan iz Srbije: "Najbolj mi je bila všeč ekskurzija in kviz znanja. Ekskurzija je bila zelo zanimiva predvsem zaradi tega, ker sem obiskal rojstno hišo Matije Čopa. Kviz znanja pa je bil zelo napet in sem osvojil tretje mesto. Najtežja slovenska beseda se mi zdi čmrlj."

Sara iz Bosne in Hercegovine se je slovenskega jezika želela naučiti, da bi bolje spoznala svoje slovenske korenine in se pripravila na študij v Sloveniji.

Jezik se jim je sprva zdel težek, a zanimiv. Mnogi so izpostavili, da je učenje tujega jezika pripomoglo k boljšemu razumevanju njihovega maternega jezika, jih zbližalo z drugimi kulturami in v spoznavanju novega povezalo s svojo lastno. Obenem so v teh dneh naredili dobro podlago za nadaljnjo, samostojno učenje, tudi s pomočjo gradiv, ki so jih prejeli na tečajih in so jih pripravili na Centru za slovenski jezik UP FHŠ. Všeč jim je bila kombinacija lektoratov in praktično uporabnih delavnic, sproščeno vzdušje in seveda izlet.

Poletna šola slovenskega jezika tako ni bila zgolj priložnost za učenje novega jezika, temveč tudi za medkulturno izmenjavo, osebno rast in oblikovanje trdnih vezi. Udeleženci pogosto izpostavljajo, da so jim tečaji pomagali pridobiti samozavest pri uporabi jezika, razširiti kulturni pogled in se povezati z drugimi ljudmi, ki jih slovenski jezik in kultura resnično zanimata.

Poletna šola ni le jezikovni tečaj. Je kultura, prijateljstvo, smeh, izmenjava zgodb in predvsem dokaz, da je slovenščina – čeprav manj razširjen jezik – velik most med ljudmi. Udeleženci so s svojo prisotnostjo pokazali, da ima slovenščina prihodnost – živahno, raznoliko in odprto.