Breonna Taylor in Brett Hankison

Breonno Taylor, temnopolto žensko, so marca 2020 v njenem domu v ameriški zvezni državi Kentucky ubili policisti, ki so izvajali nalog za prijetje. Njen fant je bil prepričan, da so v stanovanje vlomili neznanci, zato je v samoobrambi streljal s svojo zakonito registrirano pištolo. Policisti so odgovorili s streli – skupaj so izstrelili 32 nabojev, šest jih je zadelo Taylor. Hankison je izstrelil deset nabojev, vendar nikogar ni zadel. Kljub temu je bil edini, ki je bil zaradi racije obtožen, poroča Reuters.

Prvo sojenje se je končalo brez razsodbe, na zvezni ravni pa je bil novembra 2024 spoznan za krivega zaradi kršenja državljanskih pravic z uporabo pretirane sile. Leta 2022 je bil sicer v ločenem postopku pred državnim sodiščem oproščen.

Smrt Breonne Taylor – skupaj z ubojem Georgea Floyda v Minneapolisu – je sprožila množične proteste po ZDA proti policijskemu nasilju in rasizmu. Pod administracijo predsednika Joeja Bidna je ameriško pravosodno ministrstvo sprožilo več kazenskih postopkov zaradi kršitev državljanskih pravic proti policistom, vpletenim v ti dve smrti.

V sodnem memorandumu, ki ga je ministrstvo za pravosodje predložilo 16. julija, je poudarjeno, da Hankison "ni zadel Breonne Taylor in ni odgovoren za njeno smrt". Memorandum sta podpisala Harmeet Dhillon, Trumpova vodja oddelka za državljanske pravice, in njen odvetnik Robert Keenan.

Letos je Dhillonova zavrnila načrte za poravnavo z mestno policijo v Louisvilleu in razveljavila ugotovitve oddelka o sistemskih kršitvah pravic temnopoltih.

Odvetniki družine Breonne Taylor so zahtevo ministrstva za simbolično kazen označili za žalitev in sodnico pozvali, naj zagotovi "pravično sodbo". Zvezna sodnica Rebecca Grady Jennings je v petek zavrnila Hankisonovo prošnjo za novo sojenje.