Največji delež lanskega ulova (65 odstotkov) so predstavljale ribe. Ulovili so jih skoraj 70 ton, kar je primerljivo z letom 2022, ko je bil doslej najmanjši ulov rib od leta 1990 naprej. Polovico skupnega ulova rib v lanskem letu so predstavljale tri vrste - mol (14,3 tone), orada (11,2 tone) in bradač (9,2 tone).

Ulov rakov je po podatkih statističnega urada predstavljal šest odstotkov celotnega ulova. V primerjavi z letom prej se je povečal za skoraj štirikrat, znašal je 6,7 tone oziroma približno 80 odstotkov več od povprečja zadnjih desetih let. Okoli dve tretjini skupnega ulova rakov je predstavljal ulov tigraste kozice, in sicer 4,5 tone.

Mehkužcev so ribiči ujeli in iztovorili za 31 ton, kar je bilo 15 odstotkov manj kot leta 2022 in pet odstotkov manj od povprečja zadnjega desetletja. Največji delež so predstavljale moškatne hobotnice; teh so ulovili za 13,6 tone. Z 8,2 tone je bil na drugem mestu ulov lignjev.

Po oceni statistikov je vrednost lanskega ulova ribiških proizvodov - ob upoštevanju njihovih odkupnih cen brez DDV - lani znašala okoli 930.000 evrov. To je odstotek več kot leto prej. Najvišjo vrednost ulova so zaznali pri lignju - več kot 132.000 evrov. Sledila je orada, vrednost te se je zaradi manjšega ulova v primerjavi z letom prej znižala za več kot petino in je znašala okoli 110.300 evrov.

Najvišjo povprečno odkupno ceno je ponovno dosegla tigrasta kozica, in sicer 19,73 evra na kilogram. Sledila sta romb z 19,46 evra na kilogram in ligenj s povprečno ceno 16,10 evra na kilogram.