Po nedavnem zasegu večje količine kokaina v koprskem pristanišču so s policije posredovali seznam večjih zasegov od leta 2021 do leta 2023. Kot enega večjih zasegov v zgodovini Slovenije so izpostavili zaseg sestavine, s katero bi lahko po izračunih izdelali okoli 1400 kilogramov prepovedane droge metamfetamin.
LUKA KOPER KLJUČNA TOČKA ZA TIHOTAPCE PREPOVEDANIH DROG: To so najobsežnejši zasegi zadnjih let (SEZNAM)
Kronika
Preprečevanje in omejevanje oziroma zatiranje trgovine s prepovedanimi drogami je ena glavnih nalog varnostnih organov na območju EU in tudi v Sloveniji, saj se po oceni Europola okoli 40 odstotkov organiziranih kriminalnih združb ukvarja s trgovanjem s prepovedano drogo, ki predstavlja eno najbolj dobičkonosnih nelegalnih dejavnosti. Tako kot trgovanje s prepovedano drogo je za kriminalne združbe privlačno tudi trgovanje s sestavinami za proizvodnjo prepovedanih drog, so pojasnili na policiji.
Globalno povezovanje in sodelovanje mednarodnih organiziranih kriminalnih združb z Zahodnega Balkana in EU z južnoameriškimi in azijskimi, ki delujejo na področju prepovedanih drog, v slovenski policiji prepoznavajo že dlje časa. Slovenija je še vedno predvsem tranzitna država oz. vstopna točka za trg EU za prepovedane droge in predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog. Manjše količine prepovedanih drog ostanejo tudi v Sloveniji, so opozorili.
Prav tako se policija zaveda pomembnosti vstopnih točk v Slovenijo, v zadnjem obdobju je za kriminalne združbe zanimivo predvsem koprsko pristanišče. Ustaljeni modusi tihotapstva in večletne povezave omogočajo hitrejši in organiziranim kriminalnim združbam varnejši pretok prepovedanih drog. Kokain se v Slovenijo med legalnim tovorom (sadje) s kontejnerji tihotapi predvsem iz Južne Amerike - Kolumbije, Brazilije in Ekvadorja.
Prav tako kokain prihaja iz Španije in Nizozemske, od koder ga kriminalne združbe tihotapijo s prevoznimi sredstvi - tovornimi vozili in osebnimi avtomobili s prirejenimi prostori.
Heroin prihaja v Slovenijo iz Irana prek Združenih arabskih emiratov in Turčije po morski poti. Predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog se v Slovenijo tihotapijo predvsem s Kitajske.
Glede konoplje lahko Slovenijo štejemo kot samozadostno pri oskrbi s konopljo, saj je letno odkritih več prirejenih prostorov za gojenje konoplje, poleg tega se je veliko uvozi tudi iz Španije, so pojasnili na policiji.
Kot enega od večjih zasegov v zgodovini Slovenije so izpostavili nedavni zaseg predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog amfetamin ali metamfetamin. V letu 2022 so koprski kriminalisti v sodelovanju s predstavniki Finančne uprave RS v pristanišču v Kopru v enem od ladijskih zabojnikov odkrili 1518 kilogramov BMK glicidne kisline. Po nekaterih izračunih bi lahko s pomočjo te predhodne sestavine izdelali okrog 800 kilogramov prepovedane droge amfetamin ali okoli 1400 kilogramov prepovedane droge metamfetamin.
STA objavlja seznam večjih zasegov prepovedanih drog od leta 2021 do leta 2023:
Večji zasegi v letu 2021
- 96,9 kg in 3850 tablet prepovedane droge amfetamin
- 123,9 kg in 346.646 tablet prepovedane droge MDMA (ekstazi)
- 229,3 kg prepovedane droge heroin
- 429,1 kg prepovedane droge kokain
- 1215,3 kg prepovedane droge konoplje
- 22.847 rastlin prepovedane droge konoplje
- 2480 litrov predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog
Večji zasegi v letu 2022
- 677,8 kg prepovedane droge kokain
- 1518,2 kg predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog
Večji zasegi v letu 2023
- 692 kg konoplje
- 47 kg amfetamina
- 10,5 kg metamfetamina
V policiji pri opravljanju nalog v lokalni skupnosti in pri drugih oblikah dela sicer ugotavljajo, da je najbolj priljubljena in razširjena prepovedana droga konoplja, ki je tudi najlažje dosegljiva. Konoplja je nasploh najbolj priljubljena med mladimi. Sledi uporaba kokaina in amfetamina, med najmanjkrat zaseženimi prepovedanimi drogami pa sta heroin in MDMA (oziroma tablete ekstazi).
Porasta uporabe novih psihoaktivnih snovi pa ne opažajo, predvsem zaradi dovolj velike ponudbe "klasičnih" prepovedanih drog, so pojasnili.
V zadnjih letih se v Sloveniji najbolj izpostavlja nedovoljeno trgovanje s prepovedano drogo z uporabo paketnih in poštnih storitev, pošiljk, v katerih se skrivajo prepovedane droge, ki na tak način pridejo do uporabnika. Večino sintetičnih drog si osebe namreč lahko naročijo na spletu na t. i. odprtih spletnih straneh, na socialnih omrežjih oziroma na t. i. temnem spletu (dark net), kot poštne in paketne pošiljke pa jim jih dostavijo različne dostavne službe.
Cenovno se v Sloveniji v zadnjih letih nakupi prepovedanih drog niso bistveno spreminjali. Običajno gram prepovedane droge kokain stane okoli 80 evrov, heroina med 20 in 40 evrov, konoplje pet evrov, amfetamina med 10 in 20 evrov in ena tableta MDMA pa približno pet evrov, so še sporočili s policije.