Podrobnosti načrta naj bi uskladili v štiristranskem telefonskem pogovoru, v katerem so poleg Trumpa in Netanyahua sodelovali še ameriški zunanji minister Marco Rubio in izraelski minister za strateške zadeve Ron Dermer. Pogovor je sledil ameriškemu napadu na iransko jedrsko infrastrukturo.

Načrt predvideva tudi možnost izselitve za prebivalce Gaze, ki bi to želeli. Israel Hayom sicer ne navaja, katere države naj bi te ljudi sprejele, niti ne pojasnjuje, na čem temeljijo trditve, da si številni Palestinci želijo zapustiti regijo.

Po poročanju časnika naj bi med štirimi državami, ki bi po koncu vojne upravljale Gazo, bila Egipt in Združeni arabski emirati (ZAE), preostalih dveh pa niso imenovali.

Čeprav bi kdo lahko sklepal, da sta Trump in Netanyahu končno prepoznala razsežnosti nasilja nad Palestinci, je po mnenju časnika pravi motiv drugje: gre za prizadevanje, da bi se odprla pot širitvi Abrahamovega sporazuma.

Sporazum, ki so ga leta 2020 pod Trumpovo administracijo podpisale Maroko, Bahrajn, ZAE in Sudan (Egipt in Jordanija pa že desetletja prej), bi se zdaj lahko razširil na Sirijo, Savdsko Arabijo in druge arabske ter muslimanske države. Cilj je, da te države priznajo Izrael in vzpostavijo uradne diplomatske odnose.

Za Washington in Tel Aviv vojna v Gazi ni cilj, temveč sredstvo za uresničitev širše regionalne strategije – oblikovanje izraelsko-sunitske fronte proti šiitskemu Iranu, ki ga kot grožnjo doživljajo tako Izrael kot arabske monarhije na Arabskem polotoku in v Perzijskem zalivu.

Bistvena država za uresničitev tega načrta je Savdska Arabija, vodilna sila sunitskega islama na Bližnjem vzhodu. Njen prestolonaslednik Mohamed bin Salman je jasno povedal, da bo podpis sporazuma možen le ob koncu pokola v Gazi in izraelskem priznanju palestinske države. To naj bi bil glavni razlog, zakaj Trump in Netanyahu zdaj želita končati vojno.

Trump: Pomilostite Netanyahua

Da bi Netanyahu lahko v celoti sodeloval pri mirovnem procesu, je Trump na družbenem omrežju Truth Social pozval izraelsko pravosodje, naj ustavi postopke proti Netanyahuu ali da naj ga izraelski predsednik Isaac Herzog pomilosti.

Zaradi tega je bilo pričanje Netanyahua na sodišču, predvideno za prihodnji teden, preloženo. Njegov kabinet je sicer zanikal obstoj načrta, kot ga opisuje Israel Hayom, in zatrdil, da takšen telefonski pogovor sploh ni potekal.

Vendar pa je izraelska javna televizija Kan poročala, da je Trumpova prošnja za ustavitev sodnega postopka neposredno povezana z napori za konec vojne v Gazi in širitev Abrahamovega sporazuma. Visoki izraelski uradnik blizu Netanyahuu naj bi dejal, da Trumpova izjava "ni bila izrečena brez razloga" in da gre za del večjega načrta, ki vključuje konec vojne, izpustitev vseh talcev, končanje Netanyahujevega sojenja in pripravo regionalnega političnega dogovora.

Po pisanju Times of Israel pa ni jasno, kako bi lahko bila prekinitev Netanyahujevega sojenja formalno vključena v mirovni sporazum oziroma ali bi bil tak korak sploh izvedljiv.