Koalicijski partnerji se sicer strinjajo, da bi se politične stranke morale pri imenovanju nadzornikov popolnoma umakniti, še vedno pa se dogovarjajo glede možnih konkretnih rešitev za preprečitev takšnih in drugačnih političnih kadrovanj. Tovrstne razprave in glasne kritike o kadrovanju v državnih podjetjih je sicer sprožilo nedavno imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča na mesto predsednika uprave Luke Koper.

Zato si koalicija želi, da bi se vlada lahko hitreje odzivala in preprečila odločitev, ki bi bila po njenem mnenju slaba. Prvaki preigravajo tudi možnost soglasja ali veta resornega ministra pri imenovanju nadzornikov. Obenem jih večina poudarja še izboljšanje politične kulture, saj da mora politični vrh javnosti jasno dati vedeti, da stranke ne kadrujejo in da nihče nima pravice kadrovati v njihovem imenu.

Razprava tudi o proračunu

Pričakovati je, da bodo koalicijski partnerji nadaljevali tudi z razpravo o proračunu za prihodnje leto in potrebnih ukrepih v zvezi z njim. Uradnih dokumentov sicer še ni, vlada naj bi sveženj varčevalnih ukrepov predstavila do 25. septembra, kar jim daje še približno dva tedna časa za usklajevanja. Določene stvari ostajajo odprte, kopja se lomijo na eni strani pri napovedanih posegih v letne dodatke upokojencev in socialne transferje, na drugi pri novih davkih. Napovedan je davek na nepremičnine, vlada tudi še ni opustila ideje t. i. kriznega davka. V DZ je medtem že poslala predlog novele zakona o dohodnini za odpravo dosedanjega avtomatičnega usklajevanja davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine z inflacijo. Slišati je, da so v načrtu po nekaj odstotni posegi na vsa področja - na socialnih transferjih naj bi bila znižanja največ dvoodstotna.

Proračun mora vlada v DZ poslati do 1. oktobra, o njem pa naj bi poslanci odločali predvidoma konec leta. Že v drugi polovici tega meseca pa se v Sloveniji pričakuje misija Evropske komisije, ki naj bi preverila uresničevanje bruseljskih priporočil. Slovenija je namreč julija od evroskupine dobila opomin, da mora do oktobra učinkovito ukrepati za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, potem ko je Evropska komisija ocenila, da bo potreben dodaten fiskalni napor.

Čufer pričakuje pozitivne odgovore iz Bruslja

Minister za finance Uroš Čufer medtem pričakuje pozitivno oceno komisije glede ukrepanja Slovenije, saj se je po njegovem mnenju od maja, ko je vlada v Bruselj poslala program stabilnosti, zgodilo kar veliko stvari, večjih odstopanj od terminskega načrta pa ne vidi.

A proračunska razprava bo nedvoumno pokazala tudi, kako trdna je vladajoča koalicija. Nekateri časniki že špekulirajo, da naj bi premierka Alenka Bratušek vedno bolj razmišljala o tem, da bi svojo podporo z vezavo zaupnice namesto spomladi prihodnje leto - kot je obljubila ob prevzemu oblasti - preverila že zdaj, in sicer z vezavo zaupnice ravno na proračun oziroma paket novih ukrepov. Kot je razvidno iz izjav koalicijskih partnerjev Bratuškove, tega ne izključujejo; zlasti zato, ker očitno za zdaj še niso usklajeni o načinu uravnoteženja javnih financ. Po mnenju prvaka SD Igorja Lukšiča bi takšna poteza morda pospešila pripravo ukrepov, predsednik DL Gregor Virant navaja, da bi bila smiselna, medtem ko bi bila po ocenah predsednika DeSUS Karla Erjavca ta poteza prava, če bi se vlada kljub njegovemu nasprotovanju odločila poseči v letni dodatek za upokojence.