Predloge rešitev za blaženje energetske krize v prihodnjem letu sta konec minulega tedna delodajalcem predstavila infrastrukturni in gospodarski minister Bojan Kumer in Matjaž Han. Slednji je na torkovi strateški konferenci o trgovini izpostavil, da je njihov cilj jasen - večja predvidljivost za podjetja in bolj konkurenčne cene energentov za gospodarstvo.

Ukrepi bodo začeli veljati 1. januarja, predvidoma pa bodo obsegali regulacijo cen - predvidoma do določenega deleža povprečne porabe, neposredno pomoč gospodarstvu v obliki subvencij za kritje stroškov električne energije in zemeljskega plina - podobno 80 milijonom evrov pomoči v letošnjem letu, ukrepe za zagotavljanje likvidnosti, kar vključuje ugodna posojila Slovenskega podjetniškega sklada in SID banke, ter ukrepe za ohranitev delovnih mest - subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo od doma, so v torek zapisali na gospodarskem ministrstvu.

Sprejem novih ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki jih delodajalske organizacije že nestrpno pričakujejo, je prejšnji teden v pogovoru za STA napovedal premier Robert Golob in izpostavil, da bodo ti dvoplastni. "Na eni strani je treba zagotoviti, da bodo cenovne ravni, po katerih se bo kupovalo plin in elektriko, za gospodarstvo primerljivi z ostalimi evropskimi državami ali pa celo bolj ugodni," je dejal. Na drugi strani pa gre po njegovih besedah za to, da se uporabi razpoložljiva javna sredstva za dodatne subvencije gospodarskim subjektom - tistim, ki ne bodo imeli regulirane cene.

Učinek vseh dosedanjih ukrepov za blaženje draginje v gospodinjstvih in podjetjih je v tem letu po premierjevih besedah mogoče ovrednotiti na okoli 400 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa na vladi pričakujejo, da bo njihov obseg desetkrat večji.

"Tudi gospodarstvo, ki bo letos deležno za okoli 100 milijonov evrov ukrepov, bo prihodnje leto potrebovalo več kot milijardo evrov zaradi obsega problema, ki bo bistveno večji," je še pojasnil Golob.