Pri kuhanju največkrat uporabljamo vodo. Pomembna lastnost vode je, da je pri normalnih pogojih ne moremo segreti na višjo temperaturo od vrelišča (100 °C). Z intenzivnejšim gretjem povzročimo le burnejše vretje, hrana pa se med burnejšim vretjem ne bo prej skuhala. Izgube energije zaradi izparevanja vode lahko delno zmanjšamo tako, da posodo pokrijemo. To lahko storimo med kuhanjem in tudi pred zavretjem vode.

V posodah, ki jim po domače pravimo 'ekonomlonci', se zaradi vodne pare poveča tlak, zato lahko voda vre pri višji temperaturi in hrana se tudi prej skuha. Tako privarčujemo do polovico potrebne energije za kuhanje.

Kaj lahko torej storimo, da prihranimo energijo?

Pomembno je vedeti naslednje:

- Količina vode za kuho naj ne bo po nepotrebnem prevelika, saj je hrana, kuhana v manjši količini vode, okusnejša.

- Kuhamo v pokritih posodah.

- Kadar je le mogoče, uporabimo ekonomlonec.

- Ko voda zavre, zmanjšajmo moč kuhalne plošče oziroma plinskega gorilnika do točke, ko voda še vedno vre.

- Hrana je okusnejša, če je ne razkuhamo. S skrajšanjem časa kuhanja varčujemo z energijo in svojim časom.

Običajno na našo odločitev pri nakupu štedilnika ali pečice vpliva predvsem cena, kar pa ni vedno najugodnejša rešitev. Ob nakupu ne bi smeli pozabiti na stroške za energijo, ki nam jih bo prinesla slabo izolirana pečica ali pa kuhalna plošča s slabim izkoristkom.

Kaj moramo vedeti o klasičnem električnem štedilniku?

Izkoristek navadnih električnih plošč ne presega niti 50 odstotkov, izgubljena toplota se porazgubi po drugih delih štedilnika, pravimo, da pobegne mimo loncev. Druga značilnost klasičnih grelnih plošč je groba nastavitev njihove temperature. Tipično lahko izbiramo le med tremi ali štirimi stopnjami grelne moči.

Na kaj moramo biti pozorni oziroma kako ravnamo?

- Velikost kuhalne plošče vedno izberemo glede na premer naše posode. Majhna posoda na veliki plošči pusti neizkoriščen obod, od koder energija uhaja v zrak.

- S kuhanjem v pokriti posodi lahko zmanjšamo porabo električne energije tudi do trikrat.   

- Kuhalno ploščo izklopimo nekaj minut pred koncem kuhanja, saj je v plošči dovolj toplote, ki nam bo hrano skuhala do konca. 

Kaj moramo vedeti o pečici?

Če smo električne kuhalne plošče obsodili kot velike porabnike energije, lahko povsem enako trdimo za klasične pečice.

Za varčno in smotrnejšo rabo pečic bi morali vedeti predvsem naslednje:

- Pri pečicah, ki so dlje časa v uporabi, je dobro preveriti tesnjenje vrat.

- Kupujmo pečice z dobro izoliranimi stenami in večplastnimi stekli na vratih.

- Vrata pečice med peko odpremo čim manjkrat.

- Če imamo v pečici na razpolago ventilator, ga uporabljamo čim pogosteje.

- Če je le mogoče, pecimo več jedi hkrati.

- Za odtajevanje zmrznjenih jedi raje uporabimo mikrovalovno pečico, če jo le imamo.

- Električno pečico izklopimo vsaj 10 minut pred koncem peke, saj je v njej dovolj zraka, ki bo jed spekel do konca.

- Jedi raje pogrevajmo na kuhalnih ploščah kot v klasičnih pečicah, še bolje v mikrovalovnih pečicah.

Kaj je dobro vedeti o mikrovalovnih pečicah?

V njih peka poteka s pomočjo mikrovalov, ki zanihajo molekule vode in tako povečajo temperaturo jedi. Pri tem ostanejo vse snovi, ki ne vsebujejo vode, hladne. To pomeni, da se v mikrovalovni pečici posoda ne segreva. Pri tem načinu segrevanja je potrebno veliko manj energije za peko in pogrevanje hrane ter pripravo toplih napitkov kot v klasičnih pečicah.

Primerjava različnih aparatov za kuhanje in peko

Prostor v pečici bomo najbolje izkoristili, če v njej pečemo več jedi hkrati. Kozarec vode bomo do vrenja najbolj učinkovito segreli v mikrovalovni pečici ali grelniku vode. Za kuhanje testenin ali zelenjave je priporočljivo, da vodo segrejemo v grelniku vode ali mikrovalovni pečici, potem to vodo prelijemo v posodo. Podatki v primeru pogrevanja enolončnice in kuhanja kaše kažejo, da je najučinkovitejši način raba mikrovalovne pečice. Če primerjamo rabo štedilnikov, ugotovimo, da je raba energije indukcijskega štedilnika nižja od klasičnega električnega štedilnika.

Gospodinjstva si danes težko predstavljamo brez gospodinjskih aparatov, energija, ki jo pri vsakodnevnem delovanju porabijo, pa predstavlja pomemben delež v skupni porabi energije. Zaradi tega je pomembno, da pri nakupu novega gospodinjskega aparata razmislimo o nakupu varčnega. Pri tem nam lahko pomaga energijska nalepka, ki je enostaven grafični prikaz najpomembnejših podatkov o rabi energije in drugih standardiziranih podatkov za posamezne gospodinjske aparate. Da bi se lažje odločili za nakup varčnega gospodinjskega aparata, pa je pomembno poznati njeno vsebino.

Končna poraba energije po namenih, Slovenija, 2019:

Foto: Statistični urad RS 2021