To geslo bo postalo še posebej pomenljivo ob pojavu novega koronavirusa in posledični socialni izolaciji. Javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedla družba Valicon, je pokazala, da je zaradi širjenja novega koronavirusa zaskrbljenih 86 odstotkov vprašanih.

A je, kot kažejo podatki iz leta 2018, sicer večina Slovencev srečnih. Ves čas ali večino časa je bilo srečnih skoraj šest od desetih prebivalcev Slovenije, starih 16 ali več let. To je sicer nekoliko manj od povprečja Evropske unije. Nekoliko manj, kot je povprečje EU, pa je bilo tudi tistih, ki so se počutili srečne redkokdaj ali nikoli, kažejo podatki statističnega urada (Surs).

Sreča je odvisna od številnih dejavnikov. Tako ni dovolj le blaginja države ali gospodinjstva, zelo pomembno je tudi zdravje.

Slovenci so sicer najbolj zadovoljni z osebnimi odnosi. Osebe, ki so bile srečne ves čas oz. večino časa, so med merjenimi zadovoljstvi z najvišjo povprečno oceno ocenile osebne odnose. To pomeni, da dobri odnosi s prijatelji, sorodniki, sosedi, kolegi na delovnem mestu pomembno vplivajo na občutenje sreče. Prav tako sta bila v medsebojni odvisnosti tudi splošno zadovoljstvo z življenjem in občutek sreče.

Povprečna samoocena zadovoljstva z osebnimi odnosi s sorodniki, prijatelji, sosedi, kolegi na delovnem mestu je v Sloveniji v 2018 znašala 8,6 od 10 točk. S tem podatkom se je Slovenija, skupaj z Irsko, Malto in Avstrijo uvrstila v sam vrh med članicami EU.

Zadovoljstvo z osebnimi odnosi je bilo med preostalimi merjenimi zadovoljstvi ocenjeno z najvišjo povprečno oceno. Povprečna samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem je znašala 7,3, s prostim časom 7,2, s finančnim stanjem gospodinjstva pa 6,3, so zapisali na Sursu.

Združeni narodi in neprofitna organizacija Action for Happiness sicer priporočata, naj ostanemo ob stresnih situacijah mirni. Pomembno je dobro pretehtati, kaj je izven našega vpliva, in se osredotočiti na tisto, kar je najpomembneje. Na spletni strani www.dayofhappiness.net pa so pripravili tudi koledar s 30 izzivi za več sreče.