Glede na odlok, ki je v veljavi od sobote, je zaradi pojava nove koronavirusne različice obvezna desetdnevna karantena ob vstopu v Slovenijo za osebe, ki imajo prebivališče v državah ali na območjih, kjer je bila ugotovljena prisotnost te različice virusa, ali so se v 14 dneh pred vstopom v Slovenijo zadrževale v teh državah ali na območjih. Za tujce brez prebivališča v Sloveniji, ki prihajajo z območij z novo različico, pa vstop ni dovoljen.

Kot so povedali pri ministrstvu za notranje zadeve, so na seznamu teh območij države, ki jih je objavil Nacionalni inštitut za varovanje zdravje (NIJZ). To pa ostajajo Južna Afrika, Bocvana, Esvatini, Lesoto, Namibija, Zimbabve in Mozambik. Pri NIJZ so pojasnili, da gre za seznam držav, ki je nastal glede na informacije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC).

Pri MNZ so še zagotovili, da omejitve trenutno ne veljajo za države članice Evropske unije, tudi če so tam že potrdili prisotnost omikrona. Po njihovem to še niso tvegana območja.

Potem ko so o omikronu prvič poročali prejšnji teden iz Južne Afrike, so prisotnost nove koronavirusne različice potrdili tudi v 11 državah EU, med njimi so Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija in Italija, piše ECDC na svoji spletni strani.

Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnila Žohar Čretnikova, je zadnjih 20 tednov, ko gre za vprašanje različic novega koronavirusa, situacija pri nas dokaj stabilna. Ves čas je praktično stoodstotno prevladovala različica delta. Tudi v zadnjih poročilih v programu naključnega vzorčenja delta predstavlja stoodstotni delež, nove različice omikron torej še niso odkrili.

Do danes je bila sicer različica omikron potrjena v 16 državah, od tega v devetih državah EU in v Veliki Britaniji. Največ primerov so potrdili v Južnoafriški republiki, pri čemer Žohar Čretnikova opozarja, da je tam precepljenost prebivalstva le 23-odstotna.

So pa zaskrbljeni, ker je po besedah direktorice NLZOH pri tej različici kombinacija mutacij takšna, da bi bila lahko bolj prenosljiva in bi lažje vstopala v celice. Lahko bi se lažje izogibala imunskemu odgovoru, ki je nastal po cepljenju ali preboleli okužbi, je dodala. Trenutno sicer še čakajo na rezultate laboratorijskih testov glede učinkovitosti cepiv pri različici omikron in tega, "kako se bo različica obnašala v realnem svetu".

Kot je še pojasnila Žohar Čretnikova, trenutno sekvencirajo deset odstotkov vseh pozitivnih PCR-testov, ekipe NLZOH in Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pa tedensko revidirajo sistem sledenja različicam.

Tako bodo začeli dodatno testirati tiste pozitivne vzorce, ki jih ne sekvencirajo, z dodatnimi PCR reakcijami, da bi povečali kvoto presejanih vzorcev. Pri tem je Žohar Čretnikova poudarila vlogo komunikacije z epidemiološko službo o tem, kateri vzorci pripadajo potnikom iz tujine. "Če želimo zaustavljati vnos te različice v državo in njeno nadaljnje širjenje, je zelo pomembno, da poskušamo preprečiti, da bi v državo prišli večji kontingenti pozivnih oseb," je dejala.

Zatrdila je še, da situacijo pozorno spremljajo in bodo vse pozitivne vzorce povratnikov iz tujine neposredno vključili v sekvenciranje. Do torka po njenih besedah še niso dobili nobenega takšnega vzorca.

Dosedanje izkušnje z drugimi različicami sicer kažejo, da je takšen sistem dobro deloval, saj so različice zaznali več tednov prej, preden se je pojavila eksponentna rast pri ljudeh, ki so imeli stik s tujino.

Ministrstvo za zdravje je sicer izvajalcem testiranja na koronavirus poslalo navodila testiranja oseb, ki jim je bila po vrnitvi iz Južne Afrike odrejena obvezna karantena. Izvajalce pozivajo, naj omenjene osebe testirajo s PCR-testi. Njihove vzorce naj posebej označijo, da bo razvidno, da gre za vzorce oseb, ki prihajajo iz Južne Afrike.