Tadej Avčin

Kot je pojasnil Avčin, sicer tudi vodja Kliničnega oddelka za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in član posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je večorganski vnetni sindrom v zadnjih dveh letih na oddelku najpogostejša sistemska imunsko posredovana bolezen. Na Pediatrični kliniki so zgolj decembra lani obravnavali 17 novih primerov, kar je absolutni rekord.

Približno eden na 1000 otrok pa se bo po okužbi z novim koronavirusom moral spoprijeti s to prekomerno vnetno reakcijo, navaja Avčin. Kot še opozarja, so otroci v akutni fazi bolezni izjemno prizadeti. Če stanje prepoznajo prepozno, pa so lahko težje prizadeti tudi notranji organi, predvsem srce, lahko pa je tudi smrtno.

O dolgoročnih posledicah, kot pojasnjuje Avčin, še ne morejo podati dokončnih sklepov, saj bolezni še ne poznajo dovolj dobro. Vse otroke natančno spremljajo, pri tem pa so pozorni predvsem na morebitno prizadetost srca, a za zdaj kaže, da funkcija srca ni dolgoročno prizadeta, ugotavlja Avčin.

So pa pri nekaterih bolnikih, ki so imeli v akutni fazi izrazito prizadeto srce, po normalizaciji opravili dodatno preiskavo z magnetno resonanco, ki je pokazala še vedno prisotno prizadetost tkiva srčne mišice. "Ne vemo še, kaj to pomeni na dolgi rok, zato v sodelovanju s kardiologi preiskave srca opravljamo v rednih intervalih, da lahko zaznavamo morebitne spremembe," pojasnjuje Avčin.

Pri otrocih, ki so preboleli večorganski vnetni sindrom, natančno spremljajo tudi kognitivno nevropsihološko stanje. Ob tem pri 15 do 20 odstotkih otrok opažajo motnje pozornosti in koncentracije. Večina otrok z večorganskim vnetnim sindromom pred tem ni imela nobene predhodne kronične bolezni, gre za otroke, ki imajo sicer sicer zdrav, dobro delujoč imunski sistem.

Ali je različica omikron za tveganje za razvoj večorganskega vnetnega sindroma enako nevarna kot različica delta, za zdaj še ni jasno. "Želimo si in prvi indici kažejo, da bi lahko bili zapleti z večorganskim vnetnim sindromom pri omikronu redkejši, je pa še prezgodaj za trdnejše zaključke," pojasnjuje Avčin.

Avčin tako pojasnjuje, da kot zdravnik odločno podpira cepljenje otrok, v prvi vrsti prav zaradi preprečevanja avtoimunskih zapletov. Po cepljenju otrok z dvema odmerkoma se namreč večorganski vnetni sindrom praktično ne pojavlja več.

Med problematičnimi redkimi stranskimi učinki cepljenja pri otrocih se sicer omenja predvsem miokarditis, ki pa se po Avčinovih besedah pojavi v manj kot enem primeru na 10.000 cepljenih otrok. V večini primerov gre za prehodno stanje, ki samo izzveni brez posebnega zdravljenja. Teže miokarditisov po cepljenju pa ni mogoče primerjati z miokarditisom, ki se lahko razvije v okviru večorganskega vnetnega sindroma, pojasnjuje Avčin.

Sicer pa obveznega cepljenja ne podpira, meni pa, da se morajo necepljeni zavedati svojega dela odgovornosti in sprejeti, da bodo za normalno delovanje družbe zanje morale veljati določene strožje omejitve. "Necepljeni bi se morali zavedati svojih omejitev in jih tudi nekako ponotranjiti, ne pa živeti v prepričanju, da jim kljub zavračanju cepljenja pripadajo vse pravice in svoboščine kot nekomu, ki je zaščiten in v tem pogledu pomeni manjše breme za družbo," je dejal.

Trenutno veljavni ukrepi v šolah - karantena v primeru tretjine okuženih v razredu - pa je po Avčinovi oceni sprejemljiv, saj daje šolam več manevrskega prostora za izvajanje pouka v živo, s tem pa je otrokom omogočeno čim bolj normalno otroštvo. "Zagotovo pa bi jim to še lažje omogočili z višjo precepljenostjo," poudarja.

Otroci namreč potrebujejo šolo in socialne interakcije, sicer po Avčinovih besedah tvegamo razvoj generacij otrok, ki praktično ne bodo znali živeti v družbi. "Taka politika bi se nam lahko kot bumerang vrnila v obliki dodatnih psihičnih težav pri otrocih, ki so že tako v velikem porastu," še opozarja.