Dnevi humanistike 2019 so nam ponudili paleto različnih dogodkov, ki so jih pripravili predavatelji in študenti UP Fakultete za humanistične študije. Med drugim so organizirali mednarodno znanstveno konferenco na temo migracij, študentski Humanistični maraton, gostujoča predavanja domačih in tujih strokovnjakov in predstavitve knjig. Pester teden se je zaključil s podelitvijo diplom in nagrad v Gledališču Koper.

Fakulteta za humanistične študije vsako leto nagradi tiste, ki s posebno zagnanostjo razvijajo in oblikujejo pedagoške in raziskovalne dosežke fakultete oz. katerih rezultati dvigajo ugled fakultete. Izr. prof. dr. Miho Kodermana letošnjega prejemnika nagrade za visokošolskega učitelja, odlikuje vsestranska angažiranost pri pedagoškem in strokovno-razvojnem delu, s številnimi projekti pa izkazuje tudi zelo uspešno raziskovalno delo. Letos so prvič podelili tudi nagrado za znanstveno odličnost, namenjeno učitelju oz. raziskovalcu za izjemne raziskovalne in razvojne dosežke ter pomemben prispevek k razvoju znanstvene discipline, ki jo je prejel prof. dr. Aleksander Panjek, predstojnik Oddelka za zgodovino in prodekan za znanstveno raziskovanje in razvoj na FHŠ.  Bartolova nagrada za študenta je šla v roke Nini Bokalič, magistrantki 2. stopnje programa Slovenistike, ki je prepričala z magistrskim delom 'Stanje priseljenske literature v Sloveniji'. Bartolovo plaketo Pro Amicis Facultatis – plaketo prijatelja fakultete si je prislužila Romana Kačič iz Zavoda Abakkum, ki si že vrsto let prizadeva vzgojiti mlade rodove z zavedanjem o pomenu kulturne dediščine okolja, v katerem prebivajo, v svoje raziskovalne in promocijske dejavnosti pa vseskozi vključuje študente Fakultete za humanistične študije in jih uspešno uvaja in pripravlja na njihove samostojne raziskovalne poti.

Lanskoletna nagrajenka doc. dr. Jadranka Cergol se je v svojem dvojezičnem nagovoru oprla predvsem na teorijo o geopolitiki čustev, po kateri postaja v zadnjem desetletju prevladujoče čustvo v Evropi strah, ki je že vrsto let prisoten v Združenih državah Amerike, medtem ko je prevladujoče čustvo v arabskih državah ponižanje, na Kitajskem in v Indiji pa upanje. Kultura strahu poveča občutek negotovosti in nezaupanja med nami. Izhod iz tega začaranega kroga pa vidi visokošolska učiteljica le v gradnji zaupanja vrednih odnosov: diplomantke in diplomante UP FHŠ je zato pozvala, naj vzamejo življenje v svoje roke in naj si upajo sanjati lepo, moralno čisto in pošteno družbo.