Kriminalisti so s preiskavo ugotovili, da je odgovorna oseba gospodarske družbe v letu 2018, ko je družba postala insolventna, ravnala v nasprotju z določili 34. člena zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki določa obveznost enakega obravnavanja upnikov. Odgovorna oseba insolventne družbe je namreč prenesla več kot 50.000 evrov denarnih sredstev iz družbinega transakcijskega računa na račune povezanih fizičnih in pravnih oseb ali jih dvignila v gotovini, namesto da bi z njimi poplačala upnike po načelu enakega obravnavanja. S tem je upnikom povzročila veliko premoženjsko škodo.

Prav tako je bilo s preiskavo ugotovljeno, da je ista odgovorna oseba utemeljeno osumljena tudi storitve kaznivega dejanja ponareditev ali uničenje poslovnih listin, saj je AJPES-u oddala letni poročili za leti 2019 in 2020, ki sta vsebovali lažne podatke v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida te gospodarske družbe.

Za kaznivo dejanje oškodovanje upnikov je predpisana kazen zapora od enega do osmih let. Za kaznivo dejanje Ponareditev ali uničenje poslovnih listin pa je predpisana kazen zapora do dveh let.