Peter Bolčič

S katerimi izzivi se boste ob izvolitvi najprej soočili?

Najprej se bomo lotil tistih področij, ki jim v preteklih letih nismo namenjali dovolj pozornosti. Če želimo postati mladim prijazna občina, bomo morali biti aktivnejši tako na področju zagotavljanja dodatnih delovnih mest kot izvajanja spodbudne stanovanjske politike. Cene stanovanj v mestu in okolici so previsoke, poleg tega je nabor stanovanj za mlade izjemno skop, zato se mnogi odločajo za nakup oziroma najem stanovanja izven koprske občine. Z gradnjo novih najemniških stanovanj bomo zagotovili dodatne stanovanjske kapacitete in omogočili najem stanovanj po dostopnejši ceni, ob tem pa preverili tudi možnost, da bi mladim omogočili najem z možnostjo poznejšega odkupa. Prioritetno se bomo lotili tudi oblikovanja vajeniškega sistema, ki ga bomo razvijali z Območno obrtno-podjetniško zbornico Koper, Primorsko gospodarsko zbornico in Srednjo tehniško šolo Koper. Gre za preizkušen sistem učenja za delo, ki mladim že v fazi izobraževanja omogoča pridobitev ustreznih znanj in kompetenc glede na konkretne potrebe gospodarstva ter jim nudi podporo pri oblikovanju nadaljnje poklicne poti. Koper potrebuje tudi večnamenski prireditveni center, v katerem bomo organizirali večje glasbene, kulturne in športne, protokolarne in poslovne dogodke, sejme, pa tudi srečanja večjih skupin ljudi, ki jih danes zaradi omejenih kapacitet ne moremo izvajati oziroma jih izvajamo na prostem ali v šotorih.

Poseben poudarek v programu namenjate spodbudi gospodarstva. Kako boste to dosegli?

Od odprtja gospodarsko-obrtne cone na Serminu je minilo 14 let. Nanjo so obrtniki in podjetniki čakali več desetletij, zato ne smemo dovoliti, da bi se zgodovina znova ponovila. Z gradnjo nove gospodarsko-obrtne cone se bomo odzvali potrebam gospodarstva, našim obrtnikom in podjetnikom pa zagotovili optimalne pogoje za delo in nemoten razvoj svoje dejavnosti. Vzpostavili bomo tudi razvojno tehnološki center, kjer bomo iskali načine za razvoj potencialnih gospodarskih dejavnosti, hkrati pa dobre prakse iz sveta prenašali v lokalno okolje. Ena od gospodarskih panog, ki ji bomo namenili več pozornosti, je turizem. Da bi ga lahko razvijali v pravo smer, moramo najprej natančneje opredeliti njegovo vlogo v prostoru in najti načine, kako čim bolj povezati ključne akterje na tem področju. Poseben poudarek bomo namenili razvoju t. i. družinskega in športnega turizma ter bolje izkoristili vpliv potniškega ladijskega turizma na razvoj našega podeželja.

Med ključnimi projekti, ki jih želite uresničiti, je tudi gradnja dodatnih komunalnih privezov.

Sistem podeljevanja komunalnih privezov, ki ga imamo danes, ni učinkovit. Na seznamu je namreč več kot 800 prosilcev, od tega jih kar nekaj na privez čaka več kot 15 oziroma celo 20 let. V mojem mandatu bomo to število prepolovili. S podaljšanjem glavnega pomola v Kopru bomo vzpostavili prostorske pogoje za ureditev dodatnih 400 priveznih mest, ki jih želimo podeliti občankam in občanom. Poleg tega bomo aktivno pristopili k iskanju rešitev za vzpostavitev infrastrukture, ki bo omogočala enostaven in cenovno dostopen dvig ter spust plovil v morje. Med ključnimi izzivi prihodnosti sta tudi trajnostni razvoj in mobilnost, ki ju želimo spodbujati z nadgradnjo kolesarske infrastrukture, bolj frekventnimi in fleksibilnimi avtobusnimi linijami mestnega prometa ter konkretnejšimi parkirnimi ukrepi. Vzpostavili bomo tudi napredni sistem izposoje električnih koles in vzpostavili posebne linije manjših avtobusov, ki bodo povezovali mesto z obrobnimi parkirišči. Eden pomembnejših projektov je gradnja mobilne povezave med obalnim delom in Markovcem, ki bo marsikaterega občana prepričala, da se namesto z avtomobilom v mesto odpravi peš ali s kolesom. 

Kakšno naj bo sodelovanje občine z državo?

Kot župan se želim aktivneje vpeti v projekte, ki jih izvajamo skupaj z državo. V mislih imam predvsem gradnjo in razširitev Bertoške vpadnice ter rekonstrukcijo Šmarske ceste, s katero bomo razbremenili lokalni promet in ga dokončno ločili od tranzitnega. Odločnejši moramo biti tudi v zahtevah za čimprejšnjo izgradnjo Serminske vpadnice proti pristanišču, za katero so zemljišča in projekti že pridobljeni. Le na ta način bomo že na Bivju preusmerili tovorni promet in dokončno sprostili prometne povezave skozi Bertoke in samo mesto Koper. Vztrajali bomo tudi pri dvotirnosti nove železniške povezave med Koprom in Divačo ter zahtevali, da se po izgradnji drugega tira obstoječa proga dokončno ukine ter nameni drugim vsebinam. 

Poleg tega bomo aktivno spremljali postopke za čimprejšnjo izgradnjo hitre ceste do meje s Hrvaško in si prizadevali, da bi ta v čim manjši meri posegla v naš dragocen prostor, od države pa zahtevali, naj prednostno rešuje vprašanje glede izgradnje obvoznice Podpeč. Najpomembnejši projekt pa je zagotovo vodooskrba slovenske Istre, saj si nikakor ne smemo dovoliti, da bi še eno poletje preživeli v strahu, da nam bo zmanjkalo pitne vode.

Nekateri vam očitajo, da ste na zadnjih volitvah izdali zaupanje Borisa Popoviča. Kako komentirate navedbe?

Tisti, ki mi očitajo izdajo in me naslavljajo kot izdajalca, v resnici ne poznajo ozadja mojih takratnih odločitev. Na zadnjih lokalnih volitvah sem Borisa Popoviča kot kandidata podprl tako v prvem kot drugem krogu, kandidiral sem tudi na listi njegove stranke Koper je naš. Ne glede na to, da je bil program po moji oceni zastavljen dobro in ambiciozno, so se volivci odločili za spremembe. Po štirih mandatih je to bilo morda celo pričakovano. Sam verjamem, da so se občani naveličali nenehnih konfliktov, agresivnega dialoga in nespoštljivega odnosa, ki so se skozi leta le še stopnjevali, v zadnjem mandatu pa eskalirali. Povsem razumljivo je bilo, da so si mnogi zaželeli drugačne, bolj umirjene politike. Da ne uživamo več večinske podpore je bilo jasno tudi na ustanovni seji občinskega sveta MOK, kjer smo že pri prvem glasovanju ostali brez večine. Vse ostalo je preteklost. Zgodba, ki smo jo skupaj gradili od leta 2002, je konec leta 2018 dobila epilog. In čas je bil, da ta politični poraz čim prej sprejmemo in se z njim sprijaznimo.

V zadnjem mandatu ste podprli marsikatero odločitev oziroma predlog aktualnega župana Aleša Bržana. Kako ocenjujete njegovo delo?

Priznati mu moramo, da je v štirih letih županovanja dokazal, da se da občino voditi na drugačen način, umirjeno in preudarno brez nenehnih konfliktov. Normaliziral je razmere in pokazal, da je razvoj lokalne skupnosti mogoče doseči tudi s konstruktivnim dialogom ter vključevanjem javnosti. Pomemben korak naprej je koprska občina v zadnjem mandatu naredila tudi v odnosih z občinami Izola, Piran in Ankaran, s katerimi v preteklosti žal nismo znali oziroma želeli najti skupnega jezika. Kljub vsemu sem pogrešal več odločnosti pri sprejemanju odločitev, še zlasti v ključnih trenutkih. Prav tako sem si želel, da bi znali te odlične odnose s preostalimi istrskimi občinami bolje izkoristiti.

Ste lahko bolj konkretni?

Pričakoval sem, da bomo bolj učinkoviti pri reševanju odprtih vprašanj z Občino Ankaran. Sporazum o delitvi premoženja kljub prizadevanjem še ni dosežen, saj uspešnemu zaključku kljubujejo nerazumne zahteve na strani Ankarana. Prav tako ostajajo nerešeni številni pravni spori med javnimi podjetji in zavodi v lasti občin, ki bi morali biti prioriteta vsakokratnih medsebojnih srečanj županov. Velike pomisleke imam tudi glede osnutka Občinskega prostorskega načrta, v strokovnost in pravilnost katerega sicer ne dvomim. Se pa bojim, da se je koprska občina pri njegovi pripravi preveč zanašala na mnenje in podlage zunanjega izdelovalca iz Ljubljane, ki žal ni osvojil specifike tega prostora in ni razumel potreb naših prebivalcev, kar so občani tudi očitali na javnih obravnavah dokumenta. Kot sem že večkrat poudaril, bo sprejem OPN-ja ena ključnih prioritet naslednjega mandata, s katero se bo moral na novo izvoljeni župan MOK soočiti, če bo želel še naprej nemoteno razvijati občino. Da je urejanje prostora eden ključnih izzivov in najzahtevnejših nalog lokalne skupnosti, se je zelo dobro zavedal tudi bivši župan Boris Popovič, ki je sprejem tega dokumenta prelagal kar 16 let.

Za konec, če lahko strnete, kakšno občino obljubljate svojim volivkam in volivcem?

Želimo si lokalno skupnost, ki bo odigrala pomembno vlogo pri podpori ranljivih skupin občanov, hkrati pa bo razumela potrebo postati dostopno in spodbudno okolje za razvoj gospodarstva, predvsem obrtnikov in malih podjetnikov.

V luči tega si bomo prizadevali postati občina, ki:

- je družbeno odgovorna in trajnostno naravnana, se hitro odziva na potrebe okolja in razume izzive časa;

- je uporabnikom prijazna in dostopna ter razume raznolikost potreb različnih skupin občanov;

- ki je socialno naravnana in nudi vso potrebno podporo tistim, ki pomoč potrebujejo, hkrati pa z različnimi programi in projekti občane spodbuja k večji aktivaciji in sodelovanju;

- ki krepi podjetništvu naklonjeno okolje in spodbuja razvoj potrebne infrastrukture, ki bosta ustvarila pogoje za nove zaposlitve;

- ki si v sodelovanju z občani postavlja visoke cilje in jih tudi uresničuje;

- ki je družbeno odgovorna in trajnostno naravnana;

- ki prisluhne ljudem in jim omogoča aktivno vključevanje v razvojne procese ter projekte;

- ki svoj razvoj snuje celovito in uravnoteženo, upoštevajoč različne potrebe mesta in urbanih naselij ter primestnih krajev in podeželja;

- ki v kulturni raznolikosti vidi priložnost za obogatitev skupnosti;

- ki poseben poudarek namenja razvoju kulture, turizma in z njim povezanih dejavnosti ter športa.