Kot opozarjajo v gibanju Podjetni Zmoremo Skupaj, je potrebno v vladnem predlogu zakona popraviti določila o pogojih, kdo pri delodajalcih in samozaposlenih je sploh upravičen do prejemanja pomoči.

V zvezi s subvencijami za najemnine predlagajo, da država uvede subvencijo na polovico najemnine v obliki davčne olajšave.

Nadalje menijo, da je čas, da se stopnja DDV vrne na 20-odstotkov in 8,5-odstotka. Država je DDV zvišala v času dolžniške krize z obljubo, da bo kasneje spet vrnjen na 'osnovno' raven, kar pa se še ni zgodilo. Zato predlagajo, da se to stori sedaj in znotraj obravnavanega zakona. S tem se bo povečala kupna moč prebivalstva, storitve in dobrine pa se bodo pocenile.

Vlada predlaga, da so do pomoči upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20-odstotno rast prihodkov. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč.

V gibanju majhnih podjetnikov predlagajo, da se odstavek črta, ker se bo na ta način kaznovalo podjetja, ki bodo dobro poslovala. Podjetja, ki bodo dejansko ali navidezno (beri: delo na črno) poslovala slabše, bodo finančno bolj nagrajena od tistih, ki bodo poslovala dobro, saj bodo slednja morala pomoč vračati.

"To je absurd, saj bi moral biti smisel zakona ta, da podjetja spodbuja k čim večji poslovni uspešnosti, saj to tudi pomeni, da bodo v proračun plačevala več davka in posledično prej, preko davkov, vrnila sredstva, ki so jih na podlagi tega zakona tudi dobila,", opozarjajo in dodajajo, da je pomanjkljivost tudi ta, da člen ne pojasni kaj se zgodi v primeru, da je nekdo samozaposlen le delno, kot na primer nekdo, ki je zaposlen drugod za polovični delovni čas, za ostalo polovico pa je samozaposlen. Zato je potrebno v zakonu razjasniti, kaj se zgodi v takšnem primeru. Predlagajo, da v primeru, da je nekdo delno zaposlen, dobi pomoč v sorazmerni višini glede na odstotek njegove samozaposlitve.

"Dober primer je oseba, ki za polovični delovni čas dela za drugega delodajalca, za ostalo polovico pa ima dejavnost (s.p.). V tem primeru naj člen razjasni, da je tudi takšna oseba upravičena do pomoči, seveda sorazmerno odstotku njene samozaposlitve," navajajo v gibanju.

Nadalje opozarjajo, da se je veliko družbenikov zaposlilo v svojem podjetju preko pogodbe o zaposlitvi (osnova 001) in ne preko poslovodne pogodbe (osnova 040). Trenutno določilo zakona je glede tega nejasno, zato predlagajo boljšo dikcijo, ki nedvoumno vključuje obe skupini (tiste, zaposlene na osnovi 001 in na osnovi 040).

Dodajajo še, da plačilna disciplina nima nobene veze s pomočjo. V kolikor je nekdo nekaj dolžan državi, se bo to enostavno kompenziralo s pomočjo, ni pa prav, da zaradi dolga, ki je lahko tudi le 0,01 evra, samozaposlen ostane brez pomoči. Razlogi za nastali dolg so lahko različni in ne nujno posledica plačilne nediscipline. Takšno pogojevanje toliko bolj bode v oči, ker ostali prejemniki pomoči po tem zakonu podobnih pogojev niso deležni.

Predlog vladnega zakona navaja, da bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Ker večina podjetij in samozaposlenih nima stalnega mesečnega priliva sredstev in fakturiranja, je primerjava prilivov v marcu, aprilu ali maju s prilivi februarja popolnoma zgrešena. Veliko podjetnikov izstavi račun enkrat za večmesečno delo, tako da je primerjava realizacije, kot je predlagana v zakonu, skregana z realnostjo poslovanja.

Predlog vladnega zakona: Izjava upravičenca, da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije. Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20 odstotkov rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Predlog majhnih podjetnikov: člen se briše.

Zakon je namenjen pomoči, javna objava prejemnikov pomoči pa kaže na namen, da se slednje postavi na javni sramotilni steber, poleg tega pa je popolnoma v nasprotju z evropsko direktivo GDPR in bo država tvegala številne tožbe, ki jih bo izgubila in bo posledično morala še plačevati odškodnine, kar je nesmiselno. Te podatke lahko zlorabijo tudi delodajalci, ki bodo izkoristili javne evidence za pritisk na delojemalce oz. pogodbene delavce, ocenjujejo v gibanju.

Člen prav tako izključuje novo ustanovljena podjetja, ki lani še niso poslovala, pri ostalih pa dejansko spodbuja realen ali pa navidezen slab poslovni rezultat, saj nagrajuje delo na črno.

Predlog vladnega zakona: samozaposlene osebe, ki so na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, in kmetje, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi, ter verski uslužbenci registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti so za mesec april in maj 2020 oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti.

Predlog gibanja: med besedama 'mesec' in 'april' se doda 'marec', ker člen ne vključuje oprostitve plačila prispevkov za mesec marec, kar je očitno napaka, saj v tretjem odstavku istega člena se mesec marec izrecno omenja.

Predlog vladnega zakona: do oprostitve prispevkov iz prejšnjega odstavka ni upravičena oseba, ki do dneva uveljavitve tega zakona ni zavarovana na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 ali na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2; ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti.

Predlog gibanja je, da se odstavek briše, ker plačilna disciplina nima nobene veze z odpravo prispevkov zaradi epidemije. V kolikor je nekdo nekaj dolžan državi, ostane dolžan še naprej in postopki normalno tečejo, ni pa prav, da zaradi dolga, ki je lahko tudi le 0,01 evra, samozaposlen ostane brez pomoči. Razlogi za nastali dolg so lahko različni in ne nujno posledica plačilne nediscipline. Takšno pogojevanje toliko bolj bode v oči, ker ostali prejemniki pomoči po tem zakonu podobnih pogojev niso deležni.

Pomanjkljivost vladnega zakona je po mnenju gibanja tudi v tem, da banke za sklenitev dogovora o odlogu plačila kredita obračunavajo visoke stroške in na tak način služijo na krizi in poroštvu Republike Slovenije. Njihov predlog je, da se doda nova, zadnja alineja, kot sledi: "Kreditne pogodbe iz tega odstavka ne smejo vsebovati določil o dodatnih stroških za kreditojemalce, katere je banka obračunala v postopku odobritve odloga plačila obveznosti kreditojemalcev."

V postopku zaprosila odloga plačila kredita, banke zaračunavajo postopke obdelave prošnje in odobritve čez 100 evrov in na si tak način zagotavljajo dodaten zaslužek na račun krize, ne glede na to, da lahko računajo na poroštvo Republike Slovenije in to je potrebno odpraviti, še pravijo v gibanju.