V Sloveniji je volilna udeležba na nedeljskih evropskih volitvah dosegla 41,35-odstotka. Najvišja je bila s 46,14 odstotka v volilni enoti Ljubljana center, najnižja s 36,50 odstotka v enoti Ptuj. Med volilnimi okraji je bila udeležba najvišja v Škofji Loki 2, kjer je bila 52,35-odstotna, najnižja pa s 31,23 odstotka v Lendavi.

Na vseh nedeljskih posvetovalnih referendumih je bila najvišja volilna udeležba v volilni enoti Ljubljana Center, najnižja pa v ptujski. V vseh osmih volilnih enotah je bilo več glasov za kot proti, razen na referendumu o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo v volilnih enotah Kranj in Ljubljana Bežigrad.

Volilna udeležba na Primorskem za evropski parlament

Volilna udeležba na volitvah za evropski parlament je bila v volilni enoti Postojna najboljša v volilnem okraju Ajdovščina, kjer je glasovnice oddalo 48,32 odstotka volilnih upravičencev. Sledi volilni okraj Tolmin s 47,26-odstotno udeležbo. V volilnem okraju Nova Gorica 1 je glasovalo 44,91 odstotka volivcev, tik za njo pa je Nova Gorica 2 z 43,9-odstotno udeležbo.

V Sežani je glasovalo 39,72 odstotka volivcev, v Postojni 39,62 odstotka in v Izoli 36,07 odstotka. V volilnem okraju Koper 2 je glasovalo 35,68 odstotka volivcev, v Ilirski Bistrici 34,04 odstotka, sledi volilni okraj Piran s 33,9 odstotka in Koper 1 s 33,5 odstotka.

Včerajšnjih evropskih volitev v Sloveniji se je udeležilo rekordno število volilnih upravičencev, saj doslej volilna udeležba še nikoli ni presegla 30 odstotkov. Leta 2004 je bil 28,35-odstotna, leta 2009 je bila 28,37-odstotna, leta 2014 je bila 24,55-odstotna, leta 2019 je bila 28,89-odstotna in včeraj 41,18-odstotna.

Kakšna je bila volilna udeležba Primorcev na referendumih?

Referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se je v volilni enota Postojna udeležilo 40,09 odstotka volivcev. Referenduma o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor se je udeležilo 40,08 odstotka volivcev. Na referendumu o gojenju in predelavi konoplje v medicinske namene je glasovalo 40,09 odstotka volivcev, prav tako je 40,09 odstotka volilcev glasovalo na referendumu o gojenju in posedovanju konoplje za osebno rabo.

Na referendumih je bila na primorskem najnižja volilna udeležba v volilnem okraju Koper 1, in sicer 33,3-odstotna. Sledi Piran, kjer je bila volilna udeležba 33,7-odstotna, nato Izola, kjer je bila volilna udeležba 35,86-odstotna. V volilnem okraju Koper 2 je bila volilna udeležba 35,61-odstotna.

V Sežani je bila volilna udeležba 39,58 odstotna, v volilnem okraju Nova Gorica 2 pa 43,71-odstotna. V Postojni je bila volilna udeležba 39,51-odstotna, v volilnem okraju Nova Gorica 1 pa 44,8-odstotna. V Ilirski Bistrici je bila volilna udeležba 33,94-odstotna. V Ajdovščini pa je bila udeležba 48,27-odstotna in v Tolminu 46,99-odstotna.

V 14 državah članicah EU večja volilna udeležba kot leta 2019

Volilna udeležba na evropskih volitvah se je v primerjavi s prejšnjimi pred petimi leti povečala v najmanj 14 državah članicah EU. Med državami, kjer je šlo tokrat na volišča veliko več ljudi kot leta 2019 je Slovenija, kjer je volilna udeležba višja za 12 odstotnih točk, je danes povedal tiskovni predstavnik Evropskega parlamenta Jaume Duch.

Kot je še pojasnil na novinarski konferenci v Bruslju, je volilna udeležba na ravni EU po začasnih podatkih okoli 51-odstotna, kar je nekoliko bolje kot pred petimi leti. Takrat je bila udeležba 50,66-odstotna.

Med državami z največjim povečanjem volilne udeležbe je Duch poleg Slovenije omenil Madžarsko, kjer je udeležba višja za 15 odstotnih točk. V Nemčiji se je zvišala za 3,4 odstotne točke, na Nizozemskem za 4,2 odstotne točke, na Portugalskem za 6,7 odstotne točke, na Češkem za 7,7 odstotne točke, na Slovaškem pa za 9,6 odstotne točke.

Najnižjo udeležbo so na tokratnih volitvah v Evropski parlament zabeležili na Hrvaškem, 21,34 odstotka, kar je znatno manj kot na volitvah leta 2019, ko je bila 29,85-odstotna. Manj kot 30 odstotkov volivcev je šlo tokrat na volišča še v Litvi, in sicer 28,94 odstotka, je razvidno iz podatkov na spletni strani Evropskega parlamenta.

Udeležba je bila najvišja, 89,2-odstotna, v Belgiji, kjer so v nedeljo potekale tudi parlamentarne in regionalne volitve, sledita Luksemburg (82,3 odstotka) in Malta (73 odstotkov).

Prve neposredne volitve v Evropski parlament so potekale leta 1979, ko je na volišča odšlo 61,99 odstotka volivcev. Odtlej je volilna udeležba stalno upadala, leta 2014 je bila le 42,61-odstotna, na prejšnjih volitvah s 50,66-odstotno volilno udeležbo pa se je trend obrnil.