Komisija je te dni objavila publikacijo o obdavčitvi dela v Sloveniji, v kateri ne ugotavlja le, da so stroški dela pri nas visoki in vplivajo tudi na bruto domači proizvod (BDP), temveč tudi, da so učinki visoke obdavčitve dela v državah, kjer se prebivalstvo stara, aktivna populacija pa krči, še toliko močnejši. Publikacija upošteva učinek nedavnih ukrepov in jih primerja z alternativnimi scenariji ter predstavlja potencialne izgube in sinergije.

Iz makroekonomskega modela Evropske komisije QUEST izhaja, da bi bil v Sloveniji premik obdavčitve dela proti obdavčitvi kapitala manj ugoden za gospodarsko rast kot premik proti obdavčitvi nepremičnin, ki je v pri nas razmeroma nizka. Makrosimulacijski model davčnih ugodnosti EUROMOD pa kaže, da znižanje obdavčitve dela lahko zniža neenakost dohodkov in poveča razpoložljivost delovne sile.

Mednarodne institucije zaradi opisanih tveganj Sloveniji svetujejo, naj razbremeni obdavčitev dela in uvede rasti prijaznejšo davčno strukturo. Na visoke stroške dela v Sloveniji sicer že ves čas opozarjajo tudi delodajalci. V obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so ravno v torek opozorili, da bodo na novo dajatev za dolgotrajno oskrbo, ki je trenutno predvidena s prispevno stopnjo v višini 1,47 odstotka, pristali le, če bo država zmanjšala obremenitev dela, ki da mora postati primerljiva tistim v drugih evropskih državah.