Raziskovalci v Združenih državah so povedali, da njihov inovativni pristop cilja na del virusa, ki ne mutira. Zgodnja poskusna raziskava na opicah je pokazala, da tehnologija cepiva, ki je bila zasnovana na 100 let starem virusu, generira močan imunski odziv proti sodobni različici. Raziskovalci pravijo, da njihovo delo vzbuja upanje, da bi enkratno cepivo, ki zagotavlja vseživljenjsko imunost proti spreminjajočemu se virusu, lahko bilo na obzorju.

Profesor Jonah Sacha z Univerze za zdravje in znanost v Oregonu je dejal: "V večini primerov tovrstne osnovne znanstvene raziskave napredujejo zelo postopoma; v 20 letih morda nekaj nastane. To pa bi lahko dejansko postalo cepivo v petih letih ali manj." Sedanja cepiva proti gripi ciljajo na beljakovine, ki štrlijo s površine virusa, znane kot bodice. Toda bodice se lahko razvijejo, da se izognejo protitelesom, ki jih proizvaja imunski sistem telesa za obrambo pred virusom. Prof. Sacha je dejal, da se virus gripe "nenehno razvija v naslednjo različico in mi smo vedno prisiljeni loviti, kje je virus bil, ne kje bo." 

Za študijo, objavljeno v reviji Nature Communications, so raziskovalci uporabili tehnologijo cepiva, ki je bila prvotno razvita za boj proti HIV. Deluje tako, da uporablja neškodljiv herpes virus, imenovan citomegalovirus (CMV), za dostavo dela genetske kode iz virusa gripe v celice v telesu, da posnema okužbo. Raziskovalci pravijo, da je ta platforma cepiva zasnovana tako, da cilja na jedro virusa, ki, za razliko od bodic, ne mutira skozi čas.

Ekipa je preizkusila cepivo na 11 opicah, okuženih z virusom ptičje gripe H5N1, za katerega strokovnjaki menijo, da bi lahko postal naslednja pandemija pri ljudeh. Tehnologija temelji na smrtonosnem virusu izpred stoletja, ki je ubil okoli 50 milijonov ljudi po vsem svetu. Šest opic, cepljenih proti španski gripi iz leta 1918, je preživelo izpostavljenost sodobnejšemu H5N1, so povedali raziskovalci. Nasprotno pa so necepljene opice v kontrolni skupini, ki so bile izpostavljene virusu H5N1, podlegle bolezni.

Prof. Sacha je dejal: "Delovalo je, ker je bila notranja beljakovina virusa tako dobro ohranjena. Tako zelo, da tudi po skoraj 100 letih evolucije virus ne more spremeniti teh kritično pomembnih delov sebe." Ekipa pravi, da študija odpira tudi možnost za razvoj cepiva proti H5N1 pri ljudeh. Raziskovalci so dejali, da bi njihova tehnologija cepiva, ki jo je licenciralo podjetje za imunologijo Vir Biotechnology, lahko delovala tudi na drugih virusih, kot je Sars-CoV-2, ki povzroča Covid-19, za zagotavljanje dolgotrajne imunosti, piše The Sun.