Izdaja obveznice je po ministrovih besedah namenjena polnoletnim fizičnim osebam s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Pozneje, ko bodo obveznice uvrščene na trgovanje na Ljubljanski borzi, bodo prosto prenosljive in jih bo lahko kupil kdorkoli.

Minimalni znesek vpisa bo 1000 evrov, maksimalni pa 100.000 evrov, pri čemer bo v primeru presežnega vpisa lahko število obveznic, ki bodo dodeljene posameznemu vlagatelju, manjše od vpisanega zneska, vendar ne manj kot 1000 evrov.

Obveznice bodo dostopne na 186 vpisnih mestih po vsej državi, in sicer prek petih distributerjev: NLB, Nova KBM, BKS, SKB in Ilirika.

Kot je poudaril Boštjančič, bo treba za nakup obveznic odpreti trgovalni račun. "Ob tem naj povem, da so tako Centralna klirinško depotna družba kot vsi distributerji v imenu večje dostopnosti zelo oklestili stroške. Ti zdaj v povprečju znašajo okoli 20 evrov za naložbo v višini 10.000 evrov," je povedal.

Cene pri distributerjih niso enotne, vsi naj bi jih še danes objavili na svojih spletnih straneh, zagotovili pa naj bi tudi druge pomembne informacije, povezane z odločitvijo za nakup.

Finančni minister je ob tem pojasnil še, da se bodo obresti fizičnih oseb skladno z zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, tako za zakladne menice kot tudi za obveznice, izdane v letih 2024, 2025 ali 2026, pri plačilu dohodnine izenačile z obravnavo obresti iz denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah. "To pomeni, da te obresti, skupaj z obrestmi iz denarnih depozitov, ne bodo obdavčene do višine 1000 evrov," je podčrtal.

Državna sekretarka Nikolina Prah je v nadaljevanju povedala, da država z izdajo ljudskih obveznic ne cilja le na zadolževanje oziroma na učinkovito upravljanje državnega dolga, temveč želi tudi prispevati k razvoju kapitalskega trga v Sloveniji in k večjemu finančnem opismenjevanju prebivalcev.

Državna sekretarka Nikolina Prah

Z izdajo državnih obveznic tako na finančnem ministrstvu zasledujejo več ciljev. Spodbuditi želijo zanimanje za trge kapitala, saj mali vlagatelji še vedno premalo poznajo možnosti varčevanja na trgu kapitala.

Malim vlagateljem, ki imajo pogosto prihranke le v bankah - teh vlog je po zadnjih podatkih Banke Slovenije za okoli 29 milijard evrov - ponujajo alternativo z višjim donosom, pri čemer lahko z naložbo v državne obveznice dosežejo večjo razpršenost in zmanjšajo tveganje, je razložila Prah.

Cilj je tudi izboljšanje finančne pismenosti, saj naj bi mali vlagatelji s pridobivanjem izkušenj z obveznicami krepili finančno znanje.

Poleg tega želi ministrstvo za finance vzpodbuditi trajno participacijo fizičnih oseb v takšnih instrumentih, ne zgolj priložnostno oziroma enkratno.

Tako Boštjančič kot Prah verjameta, da bo izdaja ljudskih obveznic uspešna. To naj bi zagotavljala tudi možnost, da bo lahko posameznik, ki bo želel do svojih sredstev priti pred iztekom treh let do dospelosti, obveznice prodal na trgu obveznic na Ljubljanski borzi. To denimo na Hrvaškem, kjer tovrstni dolžniški vrednostni papirji niso najbolj likvidni, ni mogoče. Minister in državna sekretarka bosta pri nakupu najverjetneje sodelovala tudi sama.

Pri državnih obveznicah gre za naložbe, ki so namenjene zagotavljanju likvidnosti za potrebe države. Državne obveznice predstavljajo manj tvegano naložbo in bodo vodene in poplačane skladno z najvišjimi standardi transparentnosti in zaščite vlagateljev, kot vse do sedaj izdane s strani države, zatrjujejo na finančnem ministrstvu. Določena tveganja bodo tako povezana le s trgovanjem z obveznicami na sekundarnem trgu, torej na Ljubljanski borzi, je pristavil Boštjančič.

Prah je na drugi strani izpostavila, da izdaja obveznic za državljane ne prinaša nobenih dodatnih obremenitev za proračun ali za bančni sistem.

Seznam nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov, ki se lahko porajajo, bo ministrstvo danes objavilo na svoji spletni strani.