Ob 8. marcu, mednarodnemu dnevu žensk, smo iz obsežne zbirke Statističnega urada RS (SURS) zbrali nekatere zanimive podatke, ki razkrivajo značilnosti prebivalk obalno-kraške regije. V letu 2023 je v obalno-kraški regiji živelo 59.475 žensk, njihova povprečna starost pa je bila malo pod 47. letom ali natančneje: 46,8 let. Najmlajših prebivalk oziroma deklet do 15. leta starosti je bilo 13,3 odstotka, večji del pa je bilo žensk v starosti od 15 do 64 let, in sicer 60,4 odstotka. Skoraj četrtina vseh prebivalk regije (26,3 odstotka) je bilo starih 65 let ali več; delež starih 80 ali več let pa bil 7,9 odstotka.

Največ žensk je imelo med 40 in 44 let; takih je bilo 4.510, sledijo ženske v starosti med 45 do 49 let (4.437) ter ženske v starosti med 65 in 69 let; teh je bilo 4.400. V obalno-kraški regiji pa je živelo tudi 25 stoletnic.

Lani je bilo v obalno-kraški regiji največ 44-letnic (968), sledijo 34-letnice (674) in 13-letnice; slednjih je bilo 643. Izstopa podatek, da je število žensk, starih od 80 do 84 let (2.259) precej podobno številu najmlajših deklic do četrtega leta starosti. Teh je bilo sredi lanskega leta 2.266.

Razveseljivo je, da je pričakovana življenjska doba Primork najvišja v državi; skoraj 85 let ali natančno 84,66 let znaša; slovensko povprečje je za pol leta nižje (83,94 let). Ženske v obalno-kraški regiji živijo tudi kar šest let dlje od moških, ki se jim pričakovano trajanje življenja ustavi pri 79 letu.

Več starih kot mladih 

Žal je tako kot za večino Slovenije tudi za obalno-kraško regijo značilno, da ima več starega kot mladega prebivalstva. Indeks staranja prebivalstva, ki opredeljuje številčno razmerje med prebivalci, starimi 65 ali več let, in otroki, starimi manj kot 15 let, je med najvišjimi v državi tako pri moških kot ženskah. Pri ženskah je razmerje med mlajšimi in starejšimi še bolj neugodno. Indeks staranja namreč znaša 196,7 (slovensko povprečje je 168,9), kar pomeni, da je bilo med prebivalkami regije na vsakih 100 deklic do 15 let starosti povprečno več kot 196 žensk, starih najmanj 65 let.

Iz generacijo v generacijo več žensk brez otrok

Negativnim demografskim trendom botruje dejstvo, da rodnost tudi v obalno-kraški regiji vztrajno pada, saj se vse manj žensk odloča za materinstvo. Podatki razkrivajo, da je delež žensk, ki so rodile, iz generacije v generacijo nižji. V generacijah naših babic in prababic je bil ta delež več kot 90-odstoten – na primer med ženskami, ki so danes stare med 80 in 84 let, jih je kar 94,3 odstotka rodilo, tudi v vseh starostnih skupinah žensk, ki so danes starejše od 55 let, je še vedno 90 in več odstoten, pri mlajših pa je občutno nižji. Tako je pri ženskah med 35. in 39. letom 75-odstoten, med 30- in 34-letnicami pade na 60 odstotkov; med 25- in 29-letnicami pa je delež, tistih, ki so rodile, le še 32-odstoten. 

Med tistimi, ki se odločijo za materinstvo, ima največ žensk dva otroka, takih je 42,2 odstotka; sledijo tiste z enim otrokom (23 odstotkov). Tri otroke ima 8,2 odstotka žensk, štiri ali več pa zgoj 1,7 odstotka.

Največ otrok se je v letu 2022 rodilo ženskam, starimi med 30. in 34. letom (297), nekoliko manj tistim med 25. in 29. letom (221) in občutno manj ženskam med 35. in 39. letom (163). 

Naraje se ločujejo po 15 letih zakona  

V letu 2022 je bilo v regiji sklenjenih 279 zakonskih zvez. Največ obalnih nevest se je za poroko odločilo med 25. in 29. letom, sledijo tiste, stare od 30 do 34 let oziroma od 35 do 39 let. Bilo pa je tudi 139 ločitev; najbolj so se ločevali pari, ki so bili poročeni od 15 do 19 let, sledijo tisti med 10 in 14 leti zakona ter tisti s 25 ali več leti skupne življenjske poti.

V obalno kraški regiji je največ ločenk starih med 60 in 64 let. Sledijo jim tiste med 65. in 69. leti, na tretjem mestu pa so po številu ločenke, stare med 50 in 54 let. Največ nikdar poročenih samskih žensk, starejših od 20 let, je starih med 40. in 44. letom (5.010), sledijo jim mladenke med 20. in 24. letom (4.94 2) in med 35. in 39. letom starosti (4.803).

Največ zaposlenih v trgovini in izobraževanju

Lani je bila v regiji stopnja brezposelnosti med ženskami 6,3-odstotna, kar je nekoliko več kot pri moških (5,1-odstotna). Od 22.625 zaposlenih, jih je bilo v letu 2022 največ zaposlenih v trgovinski dejavnosti, sledijo izobraževalne dejavnosti, zdravstvo in socialno varstvo ter gostinstvo.

Največ žensk je bilo zaposlenih v poklicni skupini strokovnjakinja, sledijo storitve oziroma prodajalke, tehnice in strokovne sodelavke ter uradnice. Najmanj, zgolj 20 žensk, je bilo zaposlenih v vojaških poklicih.

Plačna vrzel še vedno precejšnja

V letu 2023 je imelo največ prebivalk regije srednješolsko izobrazbo (23.378), 15.207 pa jih je imelo visokošolsko izobrazbo. Največje število žensk z visokošolsko izobrazbo je bilo v skupini med 40. in 44. letom starosti.

Povprečna mesečna plača v obalno-kraški regiji zaposlene ženske je znašala 2.026 bruto ali 1.331 evra neto. V javnem sektorju je bila povprečna plača nekoliko višja, in sicer 2.290 evrov bruto ali 1.483 evra neto. V privatnem sektorju so bile plače zaposlenih žensk nižje; 1.889 evra bruto ali 1.248 evra neto.

Plačna vrzel med spoloma je bila v regiji v povprečju 9,1-odstotna, pri tem pa najvišja v starostni skupini med 35 in 44 let, kjer je dosegla rekordnih 14,3 odstotkov, in v skupini od 25 do 34 let z 13,2-odstotno razliko v plačah. Najmanjša, in sicer 4-odstotna, je bila plačna vrzel pri obalno-kraških ženskah med 55. in 65. letom starosti, ki so se torej pri plačah najbolj približale svojim moškim kolegom.