Med številnimi novostmi, ki jih prinaša družinski zakonik, je tudi selitev odločanja o ukrepih za varstvo otroka na okrožna sodišča, zato so se na sodiščih lotili intenzivnih priprav na prevzem novih nalog. Družinsko sodišče bo odločalo o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja, o nujnih ukrepih pa še naprej center za socialno delo (CSD), kar naj bi zagotovilo hitrejše varstvo, kot ga lahko zagotovi sodišče z izrekom začasne odredbe. Prav tako bo sodišče lahko odločilo, da sta skupna vzgoja in varstvo otrok najboljša za otroka, pa čeprav se starša o tem ne sporazumeta.

Na podlagi podatkov z ministrstva za delo na sodiščih pričakujejo približno 250 novih zadev s področja družine letno. Kot so za STA pojasnili na vrhovnem sodišču, jih sicer skrbi, da bo teh zadev dejansko več, vendar je konkretno število primerov zaradi predvidenih novih ukrepov za varstvo koristi otroka zelo težko napovedovati.

Sodišča bodo potrebovala dodaten kader

V pripravah na prevzem novih nalog so na vrhovnem sodišču že aprila lani oblikovali posebno delovno skupino. Nadgraditi morajo informacijski sistem sodišč za nove vrste zadev, zagotoviti varno elektronsko vročanje med CSD in sodišči, pripraviti nova tipska pisanja za družinske zadeve, sodišča bodo potrebovala tudi dodatne sodnike in sodno osebje. V Ljubljani bodo potrebovali dodatne prostore, organizirati bo treba dežurno službo za izvajanje nujnih ukrepov za zaščito otroka, so za STA našteli na vrhovnem sodišču.

V teku so že razpisi za nekaj novih sodnikov na največjih okrožnih sodiščih, na drugih sodiščih pa bo zagotovljena dodatna pomoč strokovnih sodelavcev in sodnega osebja, so pojasnili. Da bo nova ureditev lahko zaživela, mora biti prej sprejet še zakon o nepravdnem postopku, ki ga je ministrstvo za pravosodje že poslalo v vladno proceduro.

Kaj za delo sodišč pomeni pomanjkanje sodnih izvedencev psihologije?

Po polžje pa napreduje iskanje dodatnih sodnih izvedencev psihologije oz. družinske psihologije, katerih mnenja bodo sodišča potrebovala za odločanje v postopkih po družinskem zakoniku. Da je izvedencev psihologije, predvsem strokovnjakov za področje družine, pri nas premalo in bi to lahko pomenilo zastoje v delu sodišč, je stroka opozarjala že ob razpravi o predlogu družinskega zakonika.

Ministrstvo za pravosodje je junija letos objavilo javni poziv za iskanje novih izvedencev s teh področij, a je izplen preskromen. Prijavilo se je 23 kandidatov za imenovanje za sodne izvedence s področja socialnega dela ter devet za sodne izvedence iz psihologije družine. Doslej je bilo skupno imenovanih šest sodnih izvedencev s področja socialnega dela ter le dve sodni izvedenki s področja psihologije družine.

Potrebovali bi vsaj 30 sodnih izvedencev klinične psihologije

Trenutno so v imenik sodnih izvedencev za področje psihologije vpisani trije sodni izvedenci za nevropsihologijo odraslih, 14 izvedencev za področje starševstva in skrbništva, prav toliko izvedencev za področje klinične psihologije odraslih, 15 izvedencev za področje klinična psihologija otrok in mladostnikov ter en sodni izvedenec za področje preiskovalne psihologije.

A nekateri posamezniki so istočasno izvedenci za več strokovnih podpodročij, kar pomeni, da je dejansko na voljo manj ustreznih strokovnjakov, ki bi jih sodišča lahko vključila v svoje delo. En izvedenec zmore namreč istočasno sodelovati le v določenem številu zadev. Kot so za STA pojasnili na zbornici kliničnih psihologov, bi po njihovih strokovnih ocenah potrebovali vsaj 30 izvedencev klinične psihologije otrok in mladostnikov ter klinične psihologije za področje starševstva in skrbništva.

Zakaj v Sloveniji primanjkuje kliničnih psihologov?

Izvedencev psihologije je premalo, ker je kliničnih psihologov v Sloveniji nasploh malo, še bolj primanjkuje kliničnih psihologov za otroke in mladostnike, je za STA pojasnila predsednica komisije za izvedenstvo pri zbornici Sanja Šešok. Razlog za pomanjkanje kliničnih psihologov je, da te specializacije ne financira proračun, pač pa si jo mora vsak posameznik plačati sam ali pa mu jo plača delodajalec, zdravstveni ali socialni zavod, ki kliničnega psihologa zaposli. Po navedbah vrhovnega sodišča sicer pristojna ministrstva iščejo možnosti za zagotovitev dodatnih sredstev za specializacijo psihologov, a problem ostaja zelo pereč, pravijo.

Tudi obstoječi klinični psihologi se sicer za izvedeništvo težje odločijo, in sicer zaradi zahtevnosti dela. Izvedenec namreč presoja v občutljivih in osebnih zadevah posameznikov, dotakne se intime posameznika, udeleženega v postopku razveze, sporov o skrbništvu otrok. "Delo je stresno in emocionalno obremenjujoče, pogosto gre za visoko konfliktne situacije, postopki so lahko dolgotrajni," je izpostavila Šešokova. Strokovno in kakovostno mnenje terja precej časa, izvedenec tudi ne more istočasno delati veliko različnih primerov, je še pojasnila.

Sodišča se pripravljajo na april, prvi meseci ne bodo lahki

Na sodiščih medtem nadaljujejo s pripravami na april. "Izvedli smo skupna izobraževanja sodnikov, izvedencev in strokovnjakov CSD, da bi z izboljšanjem kakovosti dela vseh navedenih zmanjšali število primerov, ko je sploh treba postaviti izvedenca, zlasti pa, da bi preprečili ponavljanje dokaza z izvedencem," pravijo na vrhovnem sodišču.

Tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič je v nedavnem intervjuju za STA ocenila, da prve mesece "zagotovo ne bo lahko". Opozorila je, da bodo verjetno potrebne nekatere spremembe družinskega zakonika. "V kakšnem obsegu, težko napovem," je dodala.