Obeleževanje dneva sladoleda izhaja iz ZDA, kjer so leta na pobudo predsednika Ronalda Reagana leta 1984 razglasili julij za nacionalni mesec sladoleda, 15. julij pa za nacionalni dan sladoleda. Reagan je želel počastiti poslastico, ki jo uživa večina prebivalcev, s tem pa tudi ameriško mlečno industrijo. Čeprav je resolucija omenjala le mesec in dan tistega leta, se je praznovanje obdržalo vse do danes. V nekaterih drugih delih sveta se dan sladoleda vsako leto obeležuje tretjo nedeljo v juliju.

Na prodajo sladoleda vpliva več dejavnikov, pravijo trgovci in proizvajalci sladoleda. Najpomembnejši je seveda lepo vreme oziroma visoke temperature. V Ljubljanskih mlekarnah navajajo, da se v sladoledni sezoni, ki se začne po velikonočnih praznikih in traja do septembra, proda okoli 85 odstotkov vsega proizvedenega sladoleda; temu pritrjujejo tudi trgovci.

Po podatkih statističnega urada so slovenska podjetja lani izvozila za skoraj 29.000 ton sladoleda v vrednosti 104 milijone evrov, uvozila pa so ga za nekaj več kot 6.000 ton oziroma za 22 milijonov evrov - največ iz Nemčije (1879 ton), Hrvaške (1023 ton) in Italije (779 ton). Največ izvoza sladoleda pa je šlo v Združeno kraljestvo (6.369 ton).

Za sladoled je bilo treba sicer po podatkih statističnega urada junija letos odšteti 1,5 odstotka manj kot v lanskem juniju; tako je lani liter sladoleda v povprečju stal 4,29 evra, porcija sladoleda s smetano pa 6,14 evra.