Novela zakona o zaščiti živali med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice ter popolno prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih. Obenem ureja status terapevtskih psov in uvaja institut kvalificiranega prijavitelja. Gre za osebe, katerih naloge bodo primarno v odkrivanju ter prijavljanju mučenja in zanemarjanja živali, osveščanju in sodelovanju v inšpekcijskih postopkih.

Zakonsko besedilo določa tudi oblikovanje posebne enote uradnih veterinarjev, ki bo opravljala preglede, nadzorovala pogoje nastanitev in izvajala ukrepe na ozemlju celotne države.

DZ je novelo prvotno sprejel 20. septembra, teden dni pozneje pa je državni svet nanjo izglasoval veto. Ocenil je namreč, da pri oblikovanju sprejetih zakonskih rešitev za zaščito živali veterinarska, kmetijska in pravna stroka ni bila upoštevana. Na tokratnem glasovanju je moralo zato novelo podpreti najmanj 46 poslancev.

Predlagatelji, poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD), so kot glavni cilj navedli večjo zaščito živali pred zanemarjanjem in zmanjšanje njihovega trpljenja. Poslanka je na torkovi predstavitvi stališč poslanskih skupin v DZ v imenu predlagateljev zakona ponovno zavrnila očitke, da novela predstavlja napad na kmete in degradacijo veterinarske stroke.

"Še enkrat poudarjam, ne gre za napad na nikogar, ampak za iskreno željo narediti odločen in potreben korak naprej za večjo in boljšo zaščito živali," je dejala.

Novelo zakona o zaščiti živali so podprle vse koalicijske poslanske skupine, proti pa sta bili opozicijski SDS in NSi.

Opozicijski poslanci so med obravnavo zakona izpostavili številne pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, ki je med drugim ocenila, da je zakon pomanjkljiv, da ne spoštuje načel pravne države in enakosti pred zakonom.

Predstavniki kmetijskih organizacij so v torek začetkom seje DZ ponovno izrazili nasprotovanje noveli zakona o zaščiti živali. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je v izjavi za medije napovedal, da če bo novela vnovič sprejeta, bodo zahtevali ustavno presojo. Prepričani so namreč, da bi lahko imela "neželene in nepričakovane posledice na celoten sektor ter tudi družbo kot celoto".