Mesec: vlada mora storiti vse, da neustavnost odpravi pred volitvami

V današnji izjavi za medije je Mesec dejal, da odločitev ustavnega sodišča obžaluje. Po njegovih besedah je bilo stališče Levice vedno, da javno naj bo javno in zasebno naj bo zasebno. "Med javnim in zasebnim zdravstvom je treba zarisati ločnico, ker drugače se zasebna iniciativa zažira v javni sektor in če bomo to dopustili, bomo še naprej gledali propadanje javnega zdravstva," je bil jasen.

Prepričan je, da odločitev ustavnega sodišča ne pomeni nič dobrega ne za zdravstveno reformo ne za slovensko zdravstvo. Kot je dejal, so se ravno zaradi te prepovedi začele opuščati zasebne prakse in so zdravniki začeli več delati v javnem sektorju. "S tem pa smo na žalost zopet na točki nič," je prepričan. Dodal je, da je zdaj žogica pri vladi, da najde bolje argumentirano ločnico med javnim in zasebnim.

Vlada mora po Meščevih besedah storiti vse, da neustavnost odpravi pred volitvami. Če neustavnosti do volitev ne bo mogoče odpraviti, bo to predvsem poraz za javno zdravstvo, je prepričan. Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva je po njegovih navedbah ključna za ohranitev zdravstvene reforme in za vzpostavitev trdnega temelja za gradnjo javnega zdravstva.

Odločitve ustavnega sodišča Mesec medtem ne vidi kot nezaupnice za ministrstvo za zdravje ali vlado. "Ustavnega sodišča ne vidim kot politični organ, oni so varuh ustave. Argumentacijo si bom natančno prebral, ampak ustavno sodišče spoštujem in njihove sodbe niso politične, njihove sodbe opozarjajo na protiustavnost," je dejal.

Vrtovec: padel je temelj zdravstvene reforme

Po navedbah Vrtovca je z odločitvijo ustavnega sodišča padel temelj zdravstvene reforme, in sicer ločevanje javnega in zasebnega zdravstva. "V NSi smo imeli torej prav, ko smo opozarjali, da je fokus povsem zgrešen. Ukvarjati bi se morali z odpravljanjem čakalnih dob, z izboljševanjem organizacije in poslovanja zavodov, privabljanjem kadra. Namesto tega se je Golobova vlada spustila v vojno z zdravniki in iz njih napravila razredne sovražnike," je zapisal na družbenem omrežju X.

Dodal je, da so posledice že tu, saj javno zdravstvo zapuščajo vrhunski specialisti, čakalne dobe se daljšajo, zakon pa je torej tudi pravno oporečen, celo neustaven. Po navedbah Vrtovca je za NSi prioriteta jasna, in sicer da dobi bolnik zdravstveno storitev, ko jo potrebuje. Da bi to dosegli, je treba po njegovih navedbah ponuditi vse razpoložljive zmogljivosti v zdravstvu, storitve pa naj plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) "iz visokih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki jih v blagajno ZZZS plačujemo državljani". "Pričakujemo, da pristojni prevzamejo odgovornost in delo prepustijo kompetentnejšim od sebe, preden javno zdravstvo dokončno razpade," je zapisal Vrtovec.

Godec: po marcu 2026 nas čaka veliko dela

V SDS se za zdaj na odločitev ustavnega sodišča niso odzvali. Vodja poslanske skupine Jelka Godec je na omrežju X zapisala le, da jih po marcu 2026 čaka veliko dela, s čimer je spomnila na prihajajoče državnozborske volitve, ki bodo 22. marca.

SD: spoštujemo odločitev, a menimo, da je ključno razmejiti javno in zasebno zdravstvo

Kot so poudarili v stranki SD, odločitev ustavnega sodišča spoštujejo. "Hkrati menimo, da je še vedno ključnega pomena razmejiti javno in zasebno zdravstvo. Javna zdravstvena služba mora ostati temelj dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev za vse prebivalce, medtem ko lahko zasebno zdravstvo nudi dodatne storitve ob spoštovanju pravnega okvira," so zapisali. Ker je razprava o tem občutljiva, so po njihovih besedah nujni odprto sodelovanje ter premišljene rešitve, ki bodo prispevale k stabilnemu, preglednemu in zaupanja vrednemu zdravstvenemu sistemu.

Logar: osrednji projekt vlade je mrtev

Pri zdravstveni reformi je šlo za ideološki boj, ne za resno reformo, je v odzivu zapisal predsednik Demokratov Anže Logar. V stranki vlado pozivajo, da nemudoma zagotovi jasna navodila izvajalcem in zavodom, da se uporablja prejšnja ureditev v zvezi z zakonom o zdravstveni dejavnosti. Vlada naj to stori takoj, brez nove zakonodaje, brez interventnih zakonov in brez izgovorov. "Vsak dan zavlačevanja pomeni dodatno škodo za že načeto zdravstveno omrežje," je zapisal Logar.

Ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel v stranki ne pozivajo k odstopu. "Pozivamo jo zgolj k temu, da če se je odločila ostati, naj v miru počaka konec mandata, naj nikar ne hiti s pripravo novih interventnih zakonov in naj reformo zdravstva prepusti svojemu nasledniku," je v odzivu še zapisal Logar.

Po Logarjevih navedbah je premier Robert Golob v sprejetje zdravstvene reforme vložil ves svoj medijski, javnomnenjski in politični kapital. To pa se je po njegovih navedbah končalo slabo ne le za zdravstvo, temveč tudi za premierja. "Osrednji reformni projekt vlade je mrtev. Neustaven," je zapisal.

Suvereni: potrebna je razmejitev, ki bo varovala javni interes

V stranki Suvereni so v odzivu poudarili potrebo po jasni, pošteni in ustavno skladni razmejitvi med javnim in zasebnim zdravstvom. Kot so zapisali, je odločitev ustavnega sodišča lep primer tega, da bo morala vsakokratna vlada pri razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva ubrati bistveno bolj premišljeno, strokovno in predvsem ustavno dopustno pot. "Cilj krepitve javnega zdravstvenega sistema je legitimen in nujen, vendar ga ni dopustno uveljavljati z rešitvami, ki grobo posegajo v ustavne pravice in so zato pravno nevzdržne," so zapisali. Poudarili so še, da Slovenija potrebuje jasno, pošteno in ustavno skladno razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom, ki bo varovala javni interes, bolnike in zdravstveni sistem kot celoto.

Beović: odpravljen je del člena, ki je zdravnike postavljal v diskriminatoren položaj

Zdravniško zbornico Slovenije in zdravnike veseli odločitev ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. Po besedah predsednice zbornice Bojane Beović je odpravljen del člena, ki je zdravnike postavljal v diskriminatoren in neustaven položaj. Spomnila je, da so pred sprejemom novele opozarjali, da gre za nesorazmeren ukrep. "Seveda nas veseli, da je ustavno sodišče sedaj to soglasno potrdilo," je dejala v izjavi za medije.

Po besedah Beović se je ustavno sodišče strinjalo tudi, da imajo javni zdravstveni zavodi in njihova vodstva vsa orodja, da lahko regulirajo delo pri drugih izvajalcih. "Ta regulacija že obstaja, zdravniki imajo za delo pri drugih izvajalcih, bodisi v javnem sistemu, koncesionarjih bodisi v tržni dejavnosti soglasja. Da soglasje pridobijo, morajo opraviti dovolj dela pri svojem matičnem delodajalcu, pač skladno s pogodbo o delu kot katerikoli zaposleni. Tako da kakšno izrecno dodatno ločevanje pravzaprav ni smiselno," je pojasnila. Dodala je, da je "pri tem treba vztrajati, to je treba uveljavljati". "Če prihaja do anomalij, je treba ukrepati, ne pa da se želi tako dobesedno ustaviti zdravstveni sistem," je pristavila.

Beović pa še bolj veseli, da zaradi odprave dela tega člena zdravniki ne bodo nedostopni, prav tako se bodo določeni posegi še opravljali, čakalne dobe pa se ne bodo podaljševale in podobno. "To je odločitev, ki je v prid prebivalcem Slovenije in bolnikom," meni. Upa namreč, da bo po odločitvi ustavnega sodišča več zdravnikov ostalo v zdravstvenem sistemu, "mogoče lahko malo optimistično računamo, da se bo vrnil tudi kdo, ki je že odšel", je dejala.

Po njenih besedah ni pametno omejevati dela tam, kjer ga v Sloveniji zelo potrebujemo. "V Sloveniji zdravnikov ni toliko kot marsikje drugje v zahodnem svetu, tudi če število narašča, pa je res tudi, da narašča število potreb pri dolgoživem prebivalstvu, ki potrebuje vedno več zdravstvenih storitev. Tako da zbornica ves čas poudarja združevanje vseh sil, da priskrbimo dovolj zdravstvenih storitev za prebivalce Slovenije, ki jih potrebujejo," je ponovila.

V teh dneh bo po napovedih ministrstva šla v javno razpravo tudi metodologija izračuna obremenjenosti za zdravstvene delavce. Na zbornici po besedah Beović s tem niso seznanjeni, saj zbornica v pripravo pravilnika ni bila vključena. Ob tem je opozorila, da je zdravniško delo, podobno kot nekatera druga dela, zelo težko meriti. "Vsak predstojnik pravzaprav ve, kdo je tisti, ki opravi dovolj dela pri tipu storitev, ki jih opravljajo, pri obsegu storitev, ki jih opravljajo, nazadnje obstaja tudi uredba, torej število storitev, ki bi naj jih določen zavod opravil in to mora biti opravljeno," je ob tem še dejala Beović.

Ustavno sodišče je na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev.