Povezava čez miljske hribe je že obstajala, vendar je bila dolga leta opuščena. Župan občine Trst Roberto Dipiazza je danes povedal, da se je o ponovni vzpostavitvi začel pogovarjati že leta 1996, ko je bil župan Milj, s takratnim koprskim županom Dinom Pucerjem.

Novembra lani so povezavo v okviru rednih vzdrževalnih del vendarle obnovili. Zatem so vgradili še nove merilne naprave, s katerimi lahko na sedežih obeh podjetij preverjajo pretok in kakovost vode. 800 metrov dolga cev povezuje rezervoar italijanskega vodovoda pri Korošcih nad Miljami s slovenskim vodovodom pri Elerjih. S šestimi do 15 litri vode na sekundo lahko s to povezavo omilijo morebitno pomanjkanje vode v okoliških vaseh.

"Že lani smo opozarjali, da vsaka kaplja šteje. Tako tudi vsak liter šteje. Sliši se malo, 15 litrov na sekundo, ampak to ni malo. To je pol zmogljivosti vodovoda v Ilirski Bistrici, četrtina Kraškega vodovoda ... To je velikostni razred pretežnega dela lanskih prevozov s cisternami," je poudaril direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj. Napovedal je, da bodo to povezavo v prihodnosti poskusili še nadgraditi, vendar je danes podpisana pogodba pomembna predvsem zato, ker odpira vrata bodočemu sodelovanju, v okviru katerega bodo poskušali izpeljati še bistveno večji projekt.

Povezava je dvosmerna. Direktor družbe AcegasApsAmga Roberto Gasparetto je opozoril, da je lanski požar na Krasu ogrozil oskrbo z vodo tudi v Trstu. Poudaril je, se je treba v času podnebnih sprememb pripraviti na ekstremne dogodke. Sodelovanje pri takšnih projektih je po njegovih besedah tudi način izpolnjevanja ciljev ZN za trajnostni razvoj.

V preteklosti je obstajala tudi povezava med Bazovico in Lipico, je spomnil predstavnik družbe AcegasApsAmga Enrico Altran. Leta 2003 so vzpostavili povezavo pri Sežani, kjer sta bili omrežji zelo blizu. Takrat so razmišljali, da bi to povezavo lahko uporabili tudi za pretok med rižanskim in tržaškim vodovodom skozi kraškega, vendar so ugotovili, da količine ne zadostujejo.

Zdaj so si za cilj postavili veliko zahtevnejšo povezavo vodovodov pri mejnem prehodu Škofije, je napovedal Altran in pojasnil, da je na italijanski strani za projekt na voljo približno 12 milijonov evrov. Ocenil je, da bi tudi na slovenski strani morali vložiti podoben znesek. Prek te povezave bi lahko teklo med 100 in 200 litrov vode na sekundo, je povedal.

Italijansko podjetje sodeluje z Mestno občino Koper pri pripravi dokumentacije za prijavo na nedavno objavljen razpis iz programa Interreg. Kot je napovedal Altran, se bodo v izdelavo študije izvedljivosti, s katero "bodo odšli v Bruselj", na italijanski strani vključili še dežela Furlanija-Julijska krajina in upravljalci več vodovodov. Za izvedbo projekta pa bo treba premagati še veliko težkih administrativnih ovir, je priznal.

V slovenski Istri si že dolgo prizadevajo za zagotovitev ustrezne in zanesljive vodooskrbe, zato je današnji podpis pomemben tako na konkretni kot na simbolni ravni, je dejal koprski podžupan Janez Starman, tudi v imenu predstavnikov preostalih obalnih občin, ki so prav tako prisostvovali podpisu.

Odbornik dežele Furlanije-Julijske krajine za zaščito okolja, energijo in trajnostni razvoj Fabio Scocimmarro je med drugim povedal, da se je pred kratkim z izraelskimi predstavniki pogovarjal o možnostih pridobivanja pitne vode z razsoljevanjem morske vode. Pojasnil pa je, da bi se za to lahko odločili, če bi se za to pojavila potreba, ki je zdaj še ni.

Povezava Rižanskega vodovoda s tržaškim sodi med februarja sprejete kratkoročne ukrepe za zagotovitev pitne vode v slovenski Istri. Ti ukrepi zajemajo tudi odpravo ozkih grl na magistralnem cevovodu Rodik-vodarna Rižana, izgradnjo novega sistema filtriranja in ostale opreme v vodarni Gabrijeli ter navezavo na sistem istrskega vodovoda - povezavo rezervoarjev Slušnica in Hrib ter investicijo v opremo obstoječega vodnjaka na črpališču vode Klariči. Predvidena skupna vrednost naložb je 4,4 milijona evrov. Od tega bo ministrstvo za naravne vire in prostor predvidoma prispevalo več kot 2,5 milijona evrov, preostanek pa Rižanski in Kraški vodovod.

Srednjeročne naložbe, ki naj bi jih bilo mogoče izvesti do leta 2026 ali 2027, zajemajo regionalno povezovanje vodovodov, to je nadgradnjo kraškega vodovoda iz Brestovice in sočasno izgradnjo novega povezovalnega vodovoda v dolžini 27 kilometrov iz vodarne Korotan pri Postojni do Rodika. S tem naj bi povečali dotok vode v slovensko Istro iz kraških vodnih virov s sedanjih 100 na 200 litrov na sekundo. Za ukrepe, ki jih je vlada potrdila marca, je predvidenih 92 milijonov evrov iz evropskega kohezijskega sklada za obdobje 2021-2027 in iz državnega proračuna.

Letos je oskrba slovenske Istre s pitno vodo zaenkrat varna predvsem zaradi vremena. V prvih petih mesecih leta je namreč padlo bistveno več dežja kot lani, ko ga skoraj ni bilo. V Rižani je bilo v prejšnjih tednih 20-krat toliko vode, kot je potrebuje vodovod. Pregelj je opozoril, da je ta voda odtekla v morje, ker nimamo zadrževalnika.