Alenka Korošec Peruzin, direktorica PU Koper

Po končani srednji ekonomski šoli v Kopru ste se odločili pridružiti policijskim vrstam. Ste si že od malih nog želeli nositi policijsko uniformo?

Že v osnovni šoli sem imela vizijo dveh poklicev, ki bi ju želela opravljati: učiteljice in policistke. V srednji šoli je prevladala želja po poklicu policistke, predvsem zaradi dinamičnosti in razgibanosti dela, deloma pa tudi zaradi vpliva filmov. Ta želja me je nato pripeljala v policijske vrste.

Najprej ste delali kot policistka na Postaji mejne policije Kozina, kasneje kot kriminalistka v skupini za mladoletniško kriminaliteto, katere vodenje ste nato prevzeli. Kako se spominjate prvih let na Kozini?

Okrog leta 1997 so po daljšem premoru ponovno začeli zaposlovati ženske v policiji, kar je prineslo pozitivne in izjemne izkušnje. Takrat smo ženske utirale pot mlajšim kolegicam, ki so imele zaradi tega lažjo pot. V svoji karieri se nisem srečevala z negativnimi izzivi ali izkušnjami. Tudi sprejemanje s strani moških kolegov nikoli ni bilo problematično – lahko rečem, da so nas cenili. Seveda smo se morale z delom dokazovati, da smo postale enakopravne, a to nikoli ni bilo povezano z negativnimi izkušnjami.

Prva leta v policiji so bila pozitivna, saj je bilo veliko razgibanega in dinamičnega dela na terenu. V uniformirani policiji noben dan v patrulji ni bil enak prejšnjemu. Kasneje pa je delo v kriminalistični policiji, v skupini za mladoletniško kriminaliteto, prineslo drugačno izkušnjo, a še vedno lahko rečem, da imam same pozitivne spomine.

Delo kriminalistke, zlasti v skupini za mladoletniško kriminaliteto, se najbrž precej razlikuje od prejšnjih nalog. V čem so te razlike? Kaj vam je bilo pri tem delu najbolj všeč in kaj najtežje?

Delo se razlikuje zaradi specifike nalog. V uniformi opravljaš naloge v patrulji in se srečuješ z dogodki, ki jih obravnavaš tisti dan. Delo kriminalistke v skupini za mladoletniško kriminaliteto pa je bilo usmerjeno v obravnavo mladoletnikov in otrok – razgovore z njimi, predavanja v šolah ipd. Delo z otroki mi je v veselje, saj sem si nekoč želela postati učiteljica. Preventivna predavanja po šolah so bila zelo zanimiva. Najtežji del pa je bil povezan z obravnavo spolnih, fizičnih in psihičnih zlorab otrok in mladoletnikov, kar je bilo zame kot kriminalistko psihično bolj naporno.

Ne moreva mimo tega, da ste se kot ženska v poklicu, ki pogosto velja za 'moškega', preizkusili tudi kot vodja. Ste imeli občutek, da ste se morali zaradi tega bolj dokazovati? Ste se soočali s kakšnimi izzivi?

Težko rečem, da sem kot ženska kdaj imela težave. Menim, da so k temu pripomogle moja odločnost, profesionalnost, usposobljenost in izkušnje z različnih delovnih področij. Več izkušenj kot imaš, bolj si odločen in lažje vodiš enoto ali akcijo. Spol po mojem mnenju ne vpliva na to, kakšen vodja si, temveč so za to ključne izkušnje, ki oblikujejo tvojo odločnost.

Kakšne ženske se odločajo za poklic policistke ali kriminalistke? Katere so po vašem opažanju njihove značajske lastnosti?

Težko bi rekla, da gre za specifične značajske lastnosti. Bolj je pomembna želja posameznice, da opravlja ta poklic, ki je poln izzivov. Zagotovo vpliva tudi dinamičnost in aktivnost ženske ter želja, da ji v službi ni dolgčas.

Pred leti mi je sogovornica, ki je aktivna v gasilstvu, povedala, da so ženske tam dobrodošle, saj prinašajo ženstvenost, mehkobo in empatijo, pa tudi razumnost, sposobnost pogovora, mirnost … Bi to veljalo tudi za ženske v policiji?

Se strinjam. Tudi sama imam na svoji karierni poti takšne izkušnje. Delo žensk v policiji, vključno z mojim vodenjem, je nedvomno pozitivno. Vse našteto drži.

Bliža se 8. marec, mednarodni dan žensk. Kako pomemben je ta dan za vas, glede na vaš poklic? Si želite več žensk v vaših vrstah?

Dan žensk je pomemben in naj ostane. Prav je, da se ženske cenimo. V policiji so ženske dobrodošle, v zadnjih letih se jih zaposli več kot pred desetimi ali dvajsetimi leti, kar je pozitivno. Različnost spolov v tem poklicu dobro vpliva na izvajanje nalog in obravnavo določenih zadev.

Koliko žensk je zaposlenih na PU Koper?

Na PU Koper je skupaj zaposlenih 712 oseb, od tega 600 pooblaščenih uradnih oseb. Žensk je 229 (32 odstotkov), med pooblaščenimi uradnimi osebami pa 123 (23 odstotkov). Na vodstvenih položajih je 16 odstotkov žensk, večinoma v strokovno-tehničnih službah in kriminalistični policiji. V zadnjem letu se krepi tudi prisotnost žensk na vodstvenih mestih na policijskih postajah, kjer imamo kar nekaj pomočnic načelnikov.

V zadnjem obdobju na PU Koper veliko poudarjate promocijo poklica policista med mladimi. Kako jim približujete ta poklic?

Poklic predstavljamo na različne načine: na poklicnih sejmih, dnevih odprtih vrat in prireditvah, kjer jim pokažemo vozila, opremo in delo policistov. Ob tej priložnosti vabim vse, ki si želijo dinamičnega in razgibanega dela, da se nam pridružijo – verjamem, da jim ne bo žal. Prijavnice lahko oddajo kadarkoli, trenutni razpis za kandidate za policiste pa je odprt do 18. marca.

V karieri ste bili pomočnica komandirja na Postaji mejne policije Jelšane, načelnica Policijske postaje za izravnalne ukrepe Koper, danes ste direktorica PU Koper. Je bila takšna kariera vaša vizija?

Moja karierna pot se je oblikovala na podlagi dokazovanja z delom in želje po opravljanju nalog, ki sem jih izvajala. Začela sem v uniformi, nadaljevala študij na višji policijski šoli, ob delu pridobila univerzitetno izobrazbo, nato delovala v kriminalistični policiji. Zaradi poroke in selitve sem se vrnila v uniformo kot pomočnica komandirja na Jelšanah, saj je bila služba bližje domu. Pozneje sem prevzela vodenje Policijske postaje za izravnalne ukrepe (PPIU), k čemur so pripomogle moje izkušnje in izobrazba. Če bi trdila, da sem si na začetku želela postati direktorica, bi lagala. To se je izoblikovalo skozi priložnosti, izkušnje in različna delovna mesta, kar me je na koncu pripeljalo do položaja direktorice policijske uprave.

Kakšna je vaša vizija vodenja PU Koper?

Želim, da delo opravljamo strokovno, profesionalno, zakonito in pošteno – tako za zaposlene kot za širšo javnost. Da delamo s srcem in v skladu z zakonodajo.

Kot ženska na tem položaju, ki je bolj izjema kot pravilo, kako bi opisali svoje vodenje? Imate 'tršo roko' ali drugačen pristop?

Zavzemam se za strokovnost, profesionalnost in zakonitost. Trd ali mehak pristop je odvisen od situacije. Predvsem moraš biti človek in s svojim zgledom vplivati na podrejene. Zakonitost je na prvem mestu. Skrbim tudi za ugled organizacije v javnosti.

Kako sodelujete z občinami na vašem območju?

Z občinami na območju PU Koper odlično sodelujemo. Imamo redne sestanke – tedenske, mesečne ali letne, odvisno od problematike. Sodelovanje je res odlično, prav tako z vojsko, gasilci, civilno zaščito, koprskim zaporom, upravo za pomorstvo in različnimi varnostnimi službami. Zahvaljujem se vsem deležnikom za to sodelovanje, ki se odraža tudi v pripravljenosti njihovih uslužbencev. Pohvalila bi tudi svoje sodelavce, saj je takšno sodelovanje rezultat njihovega dela.

Po letu in pol vodenja PU Koper – ste zadovoljni z delovanjem? Kje vidite možnosti za izboljšave?

Delo poteka dobro, izzivov ne manjka, a jih sproti rešujemo. Nekatera področja smo izboljšali, nekatera še bomo. Prizadevamo si za strokovnost in zakonitost. Prioritetno si želim okrepiti kadrovsko področje – če bi nas bilo več, bi lažje opravljali delo in naredili še več. Manjko kadra je posledica prejšnjih prepovedi zaposlovanja v javni upravi in večjega odliva zaradi upokojitev generacij, ki so zaključile nekdanjo kadetsko šolo.

Kako usklajujete družinsko življenje s službo?

Služba in družina se prepletata. Kot direktorica sem praktično na voljo 24 ur na dan, a se mi z dobro organizacijo in predvsem razumevanjem družine da vzdrževati ta tempo.

Kako preživljate prosti čas?

Rada se ukvarjam s športom – smučam, hodim na sprehode, kolesarim, vozim štirikolesnik. V te aktivnosti vključujem tudi družino. To me sprošča in veseli.