Na območju Banovine, natančneje v Sisku in Petrinji, so zabeležili prve primere okužbe z virusom Zahodnega Nila. Zboleli sta dve osebi, sumijo, da je okuženih še nekaj deset, poroča Nova TV. Čeprav epidemiologi poudarjajo, da ni razloga za paniko, svetujejo previdnost, saj lahko virus pusti resne zdravstvene posledice. Predstojnica oddelka za infekcijske bolezni Splošne bolnišnice Sisak Tonka Jozić Novinc je povedala, da sta bolnika imela hude simptome, "močan glavobol, visoko temperaturo, bolečine v mišicah in sklepih. Težko sta se gibala, prva dva ali tri dni sta imela motnje v stanju zavesti, kar nas takoj opozori, da gre za hujšo bolezen," je pojasnila zdravnica in dodala, da so se okužili na Hrvaškem.

Območje Siska in Petrinje bodo tretirali z insekticidi larvicidom in adulticidom. "V skladu z navodili izvajamo vse potrebne ukrepe," je povedala petrinjska županja Magdalena Komes. 

Kaj je virus Zahodnega Nila (angl. West Nile virus, WNV)? 

Kot na svoji spletni strani navaja NIJZ, večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni ali pa imajo znake podobne gripi. "Po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkov okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov. Le manjši del ima kratkotrajno vročinsko bolezen s simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine po mišicah in sklepih (vročica Zahodnega Nila). Približno 1 oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja," so zapisali. 

Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljena in se spontano razrešijo. Hude oblike bolezni ponavadi zahtevajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, "zdravljenje je simptomatsko, t. j. z dajanjem zdravil, ki lajšajo simptome bolezni in podporno – dajanje zdravil, ki podprejo obolele organske sisteme", piše NIJZ.

Vse osebe, ki še niso bile okužene z WNV, so dovzetne za bolezen. "Imunost po okužbi je najverjetneje dolgotrajna," so še zapisali.

WNV se na človeka običajno prenaša s pikom okuženega komarja (komarji rodu Culex), ki se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni. Večina primerov klinično zaznane okužbe se pojavlja od sredine julija do konca septembra. Pojavljanje bolezni je odvisno od številnih dejavnikov, kot so prisotnost in aktivnost prenašalcev (komarjev) ter naravnega rezervoarja virusa (ptice). "V Sloveniji naravne danosti omogočajo obstoj prenašalca ter skupno s podatki iz sosednjih držav nakazujejo na možnost pojava WNV tudi pri nas," navajajo.

Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, je preprečevanje pikov komarjev. NIJZ svetuje upoštevanje sledečih ukrepov za zmanjšanje tveganj za okužbo: nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, izogibamo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja (zjutraj in pozno popoldan), uporabljamo sredstva (repelenti) za zaščito proti komarjem, preprečujemo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem ter poskrbimo za okolico in odstranimo pogoje za razmnoževanje komarjev (zastala voda v vazah, podstavkih za rože, zamašeni žlebovi …).

Kot so še pojasnili na NIJZ, letos še niso prejeli prijave primera okužbe z virusom Zahodnega Nila. "Prijave WNV smo prejeli v letu 2013 in v letu 2017 – po eno prijavo ter v letu 2018 – pet prijav," so zapisali v odgovoru na naša vprašanja.