Da Kabanica želi imeti vpliv tudi na medije in želi kupiti Primorske novice, je javno med drugimi povedal tudi Boris Popovič v enem izmed svojih videov na Facebooku. Kabanica je imel tako lani kot letos več sestankov na Splošni plovbi, kjer so se med drugim pogovarjali o nakupu Primorskih novic, katerih je večinska lastnica ravno Splošna plovba d.o.o., ki že dlje časa prodaja tudi nepremičnine, ki so še v lasti omenjene družbe.

Pogovori so bili resni, Kabanica naj bi z odvetniki opravil tudi skrbni pregled poslovanja Primorskih novic, zataknilo pa naj bi se čisto na koncu pri ponujeni ceni. Pred dnevi, ko smo pripravljali članek o njegovih javnih pismih v Izoli, smo Kabanico povprašali tudi glede njegove namere, da bi kupil večinski delež Primorskih novic. Kabanico pa so pred tedni tudi opazili na sestanku v stavbi Splošne plovbe v Portorožu. 

Na naše vprašanje je odgovoril da "osebno meni, da so Primorske novice tradicionalno dober medij in da bodo tudi v prihodnje. Če bi se v prihodnosti odločili za naložbe v medije, bi zagotovo Primorske novice predstavljale dobro investicijo. Seveda pod pogojem, da bi se njihovi lastniki odločili za prodajo. Kakovost medijev je odvisna tako od strokovnih kadrov kot od lastnikov. Če je sam medij dober, potem to pomeni, da ima dobre kadre in dobre lastnike," je zapisal in dodal da je res, da je bil pred kratkim na sestanku v stavbi Splošne plovbe, "vendar ne v prostorih Splošne plovbe in ne v zvezi s Primorskimi novicami". 

Ker mu za sedaj očitno ni uspelo kupiti Primorskih novic, osrednjega primorskega časnika z dolgo zgodovino, ki se danes, kot vsi tiskani in tudi drugi "tradicionalni" mediji zaradi covid krize in razvoja interneta, pa tudi socialnih omrežij in nepovratno spremenjenega načina konzumacije novic, sooča s težkimi izzivi in so kot take žal "lahek plen" tudi za potencialne lastnike, kot je Kabanica, je "čez noč" na wordpress platformi postavil svoj portal Megafon.si.

"Kakršen lastnik, takšen medij"

A postavil ga je brez minimalnega upoštevanja medijske zakonodaje. Kabanica bi moral pred razširjanjem vsebin na portalu le-tega vpisati v razvid medijev pri Ministrstvu RS za kulturo, kot to določa 12. člen Zakona o medijih, sama medijska zakonodaja pa določa tudi, da mora vsak medij imeti odgovornega urednika, programsko zasnovo razširjanja vsebin in še nekatere druge pogoje. Ko smo za potrebe članka želeli dodatno preveriti na ministrstvu za kulturo, pristojna uslužbenka ministrstva Alenka Gotar "ni še nikoli slišala" za Kabaničev portal megafon.si, ravno tako pa portal še vedno ni vpisan v razvid medijev. Kar je evidentno kršenje medijske zakonodaje. Zakon sicer v 16. členu definira da: 

"Izdajatelj ne sme razširjati programskih vsebin prek medija, ki ni vpisan v razvid pri pristojnem ministrstvu. Pristojni inšpektor pa lahko v primeru kršitev tega zakona izda odločbo o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti in določi rok za njihovo odpravo oziroma prepove izdajanje medija".

Ali Aco Kabanica, kot odgovorna oseba izdajatelja portala, ki je podjetje AK NET d.o.o. s sedežem v Izoli, namerno krši zakon, ali pa to dela iz preprostega neznanja, je v bistvu irelevantno. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da ta isti portal, s katerim javno krši področno zakonodajo, uporablja za dodaten medijski pritisk na izolsko politiko , evidentno to počne izključno za svoje poslovne interese v Izoli, saj na portalu objavlja "članke", ki poročajo o prodaji omenjenega zemljišča v Izoli, do katerega očitno želi priti na vsak način. In ne le to, za razširjanje slednjih celo plačuje Facebooku za večjo vidnost. 

Vse, kar medij ne bi smel biti 

V dveh objavljenih člankih o prodaji izolskih zemljišč na megafon.si, ni nikjer navedeno, da gre za portal, ki je v lasti Kabanice, vsebina, ki jo razširjajo, pa je njegov osebni, poslovni interes. Poleg vsega pa v samih člankih uporablja fotografije, ki jih je snel z interneta in so, kot kažejo komentarji pod sponzorirano in plačano vsebino na Facebooku s strani Kabaničinega "Megafona", avtorsko lastništvo, med drugim znanega oljkarja iz Kopra. 

Neverjetno, a kot kaže izjava Kabanice, ki nam jo je zapisal v komentarju na vprašanje o nakupu Primorskih novic, "kakovost medijev je odvisna tako od strokovnih kadrov kot od lastnikov", resnično drži. 

Od kod Kabanici pravzaprav denar, s katerim želi postati tajkun na nepremičninskem in medijskem trgu v slovenski Istri?

Podobnega početja, kot ga sedaj izvaja v slovenski Istri, zatrujejo poznavalci, se je Kabanica dodobra naučil v svojem pohodu po Bosni in Hercegovini. Že kratek pregled na Googlu, ko vtipkate ime Aco Kabanica, razkrije celo serijo takih in drugačnih sporov, tožb, javnih pritiskov na občine in druge institucije ter različne insinuacije o politični povezanosti slednjega. 

Kabanica ima še vedno v lasti med drugim tudi portal Srpskacafe.com, ki deluje v Banja Luki, in glej ga zlomka, ravno tako nima nikjer navedenega ne lastnika, ne izdajatelja, ne odgovornega urednika. Na portalu Srpska Cafe pa so se v letih delovanja večkrat pojavljali ravno taki članki kot sedaj o Izoli, o ljudeh, občinah, institucijah, s katerimi je Kabanica zašel v različne spore na področju BiH. 

Aco Kabanica je v Bosni in Hercegovini v nekaj letih uspel postati eden večjih igralcev na trgu kabelskih operaterjev, kar naj mu nikakor "ne bi uspelo" brez pokroviteljstva politike, predvsem tiste iz Republike srbske, navajajo poznavalci dogajanja v bivši jugoslovanski republiki. 

Kapital, ki si ga je Kabanica prislužil predvsem s prodajo svojega telekomunikacijskega podjetja Elta v Bosni in Hercegovini srbskemu Telekomu, želi očitno na vsak način oplemenititi v slovenski Istri in Sloveniji. 

In s tem ni nič narobe. Narobe je, da Kabanica očitno misli, da bo z istimi "prijemi" kot v Bosni uspel uresničiti svoje poslovne interese tudi v slovenski Istri in Sloveniji. Kar mu na tak način ne bo uspelo, če seveda drži, da smo država v Evropski uniji.

Hvala bogu, da mu ni uspelo

Ko smo pripravljali članek, smo želeli preveriti informacijo o morebitnem Kabaničevem nakupu Primorskih novic tudi pri kolegih novinarjih, ki ustvarjajo ta časnik. Oseba, ki se ni želela izpostaviti javno, kar glede na način delovanja Kabanice popolnoma razumemo, je pogovor zaključila z besedami: "Hvala bogu, da mu ni uspelo." Še.   

Vse skupaj pravzaprav spominja na znano turbofolk pesem, s katero na Balkanu tudi komentatorji v medijih pospremijo različne bizarnosti, katere si mimo vseh zakonov in družbeno sprejetih norm privoščijo "novopečeni bogataši": "Ne može nam niko ništa, jači smo od sudbine." (Nihče nam nič ne more, močnejši smo od usode, op. a.).