Po tem, ko smo poročali o javnih pismih, ki ga je Aco Kabanica poslal občinskim svetnikom in županu v Izoli, s katerimi je želel izsiliti izničenje pogodbe o prodaji zemljišča drugemu izolskemu podjetju Projekt 2020, kar mu sodeč po odzivu občine ni uspelo, je pritisk še stopnjeval. Na spletu se je pojavil portal, ki se "prodaja kot neodvisni medij", nikjer nima navedenega imena odgovornega urednika, ni vpisan v razvid medijev pri ministrstvu za kulturo in kot tak evidentno in javno krši zakon o medijih. V portalu, ki ga Kabanica tudi oglašuje na plakatnih mestih v Kopru, pa neimenovani novinar piše "objektivne" članke tudi o omenjenem dogajanju v občini Izola in jih dodatno sponzorira na Facebooku.
ACO KABANICA NADALJUJE PRITISK: Ni mu uspelo kupiti Primorskih novic, pa je naredil "svoj portal", s katerim krši vso medijsko zakonodajo v državi
Koper
Da Kabanica želi imeti vpliv tudi na medije in želi kupiti Primorske novice, je javno med drugimi povedal tudi Boris Popovič v enem izmed svojih videov na Facebooku. Kabanica je imel tako lani kot letos več sestankov na Splošni plovbi, kjer so se med drugim pogovarjali o nakupu Primorskih novic, katerih je večinska lastnica ravno Splošna plovba d.o.o., ki že dlje časa prodaja tudi nepremičnine, ki so še v lasti omenjene družbe.
Pogovori so bili resni, Kabanica naj bi z odvetniki opravil tudi skrbni pregled poslovanja Primorskih novic, zataknilo pa naj bi se čisto na koncu pri ponujeni ceni. Pred dnevi, ko smo pripravljali članek o njegovih javnih pismih v Izoli, smo Kabanico povprašali tudi glede njegove namere, da bi kupil večinski delež Primorskih novic. Kabanico pa so pred tedni tudi opazili na sestanku v stavbi Splošne plovbe v Portorožu.
Na naše vprašanje je odgovoril da "osebno meni, da so Primorske novice tradicionalno dober medij in da bodo tudi v prihodnje. Če bi se v prihodnosti odločili za naložbe v medije, bi zagotovo Primorske novice predstavljale dobro investicijo. Seveda pod pogojem, da bi se njihovi lastniki odločili za prodajo. Kakovost medijev je odvisna tako od strokovnih kadrov kot od lastnikov. Če je sam medij dober, potem to pomeni, da ima dobre kadre in dobre lastnike," je zapisal in dodal da je res, da je bil pred kratkim na sestanku v stavbi Splošne plovbe, "vendar ne v prostorih Splošne plovbe in ne v zvezi s Primorskimi novicami".
Ker mu za sedaj očitno ni uspelo kupiti Primorskih novic, osrednjega primorskega časnika z dolgo zgodovino, ki se danes, kot vsi tiskani in tudi drugi "tradicionalni" mediji zaradi covid krize in razvoja interneta, pa tudi socialnih omrežij in nepovratno spremenjenega načina konzumacije novic, sooča s težkimi izzivi in so kot take žal "lahek plen" tudi za potencialne lastnike, kot je Kabanica, je "čez noč" na wordpress platformi postavil svoj portal Megafon.si.
"Kakršen lastnik, takšen medij"
A postavil ga je brez minimalnega upoštevanja medijske zakonodaje. Kabanica bi moral pred razširjanjem vsebin na portalu le-tega vpisati v razvid medijev pri Ministrstvu RS za kulturo, kot to določa 12. člen Zakona o medijih, sama medijska zakonodaja pa določa tudi, da mora vsak medij imeti odgovornega urednika, programsko zasnovo razširjanja vsebin in še nekatere druge pogoje. Ko smo za potrebe članka želeli dodatno preveriti na ministrstvu za kulturo, pristojna uslužbenka ministrstva Alenka Gotar "ni še nikoli slišala" za Kabaničev portal megafon.si, ravno tako pa portal še vedno ni vpisan v razvid medijev. Kar je evidentno kršenje medijske zakonodaje. Zakon sicer v 16. členu definira da:
"Izdajatelj ne sme razširjati programskih vsebin prek medija, ki ni vpisan v razvid pri pristojnem ministrstvu. Pristojni inšpektor pa lahko v primeru kršitev tega zakona izda odločbo o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti in določi rok za njihovo odpravo oziroma prepove izdajanje medija".
Ali Aco Kabanica, kot odgovorna oseba izdajatelja portala, ki je podjetje AK NET d.o.o. s sedežem v Izoli, namerno krši zakon, ali pa to dela iz preprostega neznanja, je v bistvu irelevantno. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da ta isti portal, s katerim javno krši področno zakonodajo, uporablja za dodaten medijski pritisk na izolsko politiko , evidentno to počne izključno za svoje poslovne interese v Izoli, saj na portalu objavlja "članke", ki poročajo o prodaji omenjenega zemljišča v Izoli, do katerega očitno želi priti na vsak način. In ne le to, za razširjanje slednjih celo plačuje Facebooku za večjo vidnost.
Vse, kar medij ne bi smel biti
V dveh objavljenih člankih o prodaji izolskih zemljišč na megafon.si, ni nikjer navedeno, da gre za portal, ki je v lasti Kabanice, vsebina, ki jo razširjajo, pa je njegov osebni, poslovni interes. Poleg vsega pa v samih člankih uporablja fotografije, ki jih je snel z interneta in so, kot kažejo komentarji pod sponzorirano in plačano vsebino na Facebooku s strani Kabaničinega "Megafona", avtorsko lastništvo, med drugim znanega oljkarja iz Kopra.
Neverjetno, a kot kaže izjava Kabanice, ki nam jo je zapisal v komentarju na vprašanje o nakupu Primorskih novic, "kakovost medijev je odvisna tako od strokovnih kadrov kot od lastnikov", resnično drži.
Od kod Kabanici pravzaprav denar, s katerim želi postati tajkun na nepremičninskem in medijskem trgu v slovenski Istri?
Podobnega početja, kot ga sedaj izvaja v slovenski Istri, zatrujejo poznavalci, se je Kabanica dodobra naučil v svojem pohodu po Bosni in Hercegovini. Že kratek pregled na Googlu, ko vtipkate ime Aco Kabanica, razkrije celo serijo takih in drugačnih sporov, tožb, javnih pritiskov na občine in druge institucije ter različne insinuacije o politični povezanosti slednjega.
Kabanica ima še vedno v lasti med drugim tudi portal Srpskacafe.com, ki deluje v Banja Luki, in glej ga zlomka, ravno tako nima nikjer navedenega ne lastnika, ne izdajatelja, ne odgovornega urednika. Na portalu Srpska Cafe pa so se v letih delovanja večkrat pojavljali ravno taki članki kot sedaj o Izoli, o ljudeh, občinah, institucijah, s katerimi je Kabanica zašel v različne spore na področju BiH.
Aco Kabanica je v Bosni in Hercegovini v nekaj letih uspel postati eden večjih igralcev na trgu kabelskih operaterjev, kar naj mu nikakor "ne bi uspelo" brez pokroviteljstva politike, predvsem tiste iz Republike srbske, navajajo poznavalci dogajanja v bivši jugoslovanski republiki.
Kapital, ki si ga je Kabanica prislužil predvsem s prodajo svojega telekomunikacijskega podjetja Elta v Bosni in Hercegovini srbskemu Telekomu, želi očitno na vsak način oplemenititi v slovenski Istri in Sloveniji.
In s tem ni nič narobe. Narobe je, da Kabanica očitno misli, da bo z istimi "prijemi" kot v Bosni uspel uresničiti svoje poslovne interese tudi v slovenski Istri in Sloveniji. Kar mu na tak način ne bo uspelo, če seveda drži, da smo država v Evropski uniji.
Hvala bogu, da mu ni uspelo
Ko smo pripravljali članek, smo želeli preveriti informacijo o morebitnem Kabaničevem nakupu Primorskih novic tudi pri kolegih novinarjih, ki ustvarjajo ta časnik. Oseba, ki se ni želela izpostaviti javno, kar glede na način delovanja Kabanice popolnoma razumemo, je pogovor zaključila z besedami: "Hvala bogu, da mu ni uspelo." Še.
Vse skupaj pravzaprav spominja na znano turbofolk pesem, s katero na Balkanu tudi komentatorji v medijih pospremijo različne bizarnosti, katere si mimo vseh zakonov in družbeno sprejetih norm privoščijo "novopečeni bogataši": "Ne može nam niko ništa, jači smo od sudbine." (Nihče nam nič ne more, močnejši smo od usode, op. a.).
Komentiraj
Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Uroš Gramc, Neža Kogovšek Šalamon, Jernej Rovšek in Lea Širok (člani), je na seji 2. septembra 2015 v primeru Polka Boškovič proti neimenovanemu avtorju in odgovornemu uredniku spletnega portala ekoper.si ugotovilo, da Sebastjan Jeretič ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije. Mario Belovič je glasoval proti stališču.
Primer: Polka Boškovič proti neimenovanemu avtorju in odgovornemu uredniku spletnega portala ekoper.si Sebastjanu Jeretiču
Polka Boškovič, zanjo Odvetniška pisarna Pirc Musar (v nadaljevanju pritožnica), neimenovanemu avtorju in odgovornemu uredniku spletnega portala eKoper očita, da sta v članku Polka Boškovič in Meri Mikac zapuščata državo?, ki je bil na spletnem portalu eKoper objavljen 1. aprila 2015, kršila 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).
V članku Polka Boškovič in Meri Mikac zapuščata državo? avtor, podpisan z začetnicama PA, namiguje, da se “propadla in nesojena političarka” Polka Boškovič in sodnica Meri Mikac selita v Dubaj, ker naj bi bili razočarani nad višjimi sodniki, ki so “raztrgali” sodbo sodnice Mikac proti koprskemu županu Borisu Popoviču, direktorici občinske uprave Sabini Mozetič in sodnemu cenilcu Rajku Sredniku. Članek nato navaja, da bosta obe dobili zaposlitev pri letalskem prevozniku Emirates. Luksuz naj jima menda ne bi bil tuj. Dokaz naj bi bil dopust sodnice na Maldivih, potem ko je razsodila v primeru Popovič. V nadaljevanju avtor stopnjuje zgodbo in ugotavlja, da je pravi razlog za njun odhod morda celo predlog zakona Združene levice, ki naj bi določal, da je psihofizično stanje sodnikov in notarjev potrebno preverjati vsaj dvakrat letno, saj naj bi bilo prav to krivo za razmere v notarstvu in na sodiščih, kjer naj bi se prekomerno namnožile zlorabe in kršitve človekovih pravic. Poslanci ZL naj bi svoja stališča podkrepili z neodvisno študijo “znanega ameriškega psihiatra Briana Weissa” o razmerah v slovenskem pravosodju in notarstvu. Članek zaključi navedba domnevne izjave koprskega župana Borisa Popoviča o tem, da je začuden, ker se v letalski družbi niso pozanimali, kdo bo vodil njihovo pravno službo, saj naj bi ji grozil celo propad, če se bosta Boškovič in Mikac tudi tam tako obnašali kot v koprski sodni dvorani ali med volilno kampanjo. Popovič naj bi spomnil tudi na to, da je Boškovič neslavno pogorela na volilni kampanji, druga pa je dobila zaušnico od višjih sodnikov. Članek je opremljen s fotomontažo, na kateri v ozadju vidimo letalo družbe Emirates, v ospredju pa sta portreta Polke Boškovič in Meri Mikac, ki na glavi nosita pokrivalo stevardes omenjene družbe.
Pritožnica meni, da sta odgovorni urednik in avtor, označen s PA, kršila 2. člen kodeksa z vrsto osebno žaljivih označb na račun Polke Boškovič, kot so “propadla in nesojena političarka Polka Boškovič”, “razvpiti sodniško notarski par”, “famozni par”, “represivno maščevalni pohod” razvpite “pravičniške dvojice”. Ob tem naj bi avtor osebne žalitve povezal z domnevnim predlogom za spremembo zakonodaje, ki bi uvedla nujno ugotavljanje psihofizičnega stanja sodnikov in notarjev vsaj dvakrat letno. Prav pred tem naj bi v tujino bežala Boškovič. V povezavi s tem pisec nato navaja, da so bili že iz lanskoletnega procesa proti “trojici nedolžnih” in iz predvolilnega obdobja znani primeri “ne ravno lucidnih izpadov nesrečne dvojice”, ki ji nič ne uspe, uredništvu pa naj bi “dobro obveščen vir povedal, da bi temeljit strokovni pregled morda razkril še marsikaj”. Kršitev 2. člena naj bi bila tudi označba “propadla in nesojena političarka”, ki jo neimenovani avtor v članku dosledno uporablja za pritožnico. V koprski občini, pojasnjuje pritožnica, je na lokalnih volitvah 2014 nastopilo 9 kandidatov za župana, občinski spletni portal pa kot nesojeno in propadlo političarko označuje le njo. To naj bi bil nedvomen dokaz namernega, izrazito nekorektnega, osebno žaljivega in ponižujočega odnosa do pritožnice, kar je v nasprotju s pravili novinarske etike. Pisec članka pa ob vsem tem o pritožnici, ki je tudi notarka v Kopru, zapiše še, da naj bi iz države bežala v strahu pred ugotavljanjem psihofizičnega stanja notarjev in da bi na osnovi izjav dobro obveščenega vira temeljitejši pregled morda razkril še marsikaj. Pritožnica še dodaja, da je bil članek na spletnem portalu eKoper sicer res objavljen prvega aprila, vendar pozneje ni bil označen za prvoaprilsko šalo. Na portalu so 2. aprila objavili le informacijo, da sta bili dan prej objavljeni dve prvoaprilski šali, bralci pa naj sami presodijo, kateri dve, še pojasnjuje pritožnica. Zato ni jasno, dodaja, ali gre za prvoaprilsko šalo ali le za norčevanje iz pritožnice, pri čemer pa, glede na vsebino in etična pravila Kodeksa novinarjev Slovenije, to naj ne bi bilo pomembno. V konkretnem primeru poleg tega ne obstaja javni interes za norčevanje iz pritožnice, če pa je v zasebem interesu nekoga, spletni portal Mestne občine Koper zagotovo ni mesto za njegovo uveljavitev, zaključi pritožnica.
Na očitane kršitve je odgovoril odgovorni urednik spletnega portala eKoper Sebastjan Jeretič. Kot pojasnjuje, naj bi bilo že iz datuma objave prispevka jasno, da gre za prvoaprilsko šalo. To naj bi bilo 2. aprila na spletni strani eKoper tudi pojasnjeno. Da gre za prvoaprilsko šalo, pa naj bi bilo razvidno iz začetnic podpisa avtorja “PA”, kar naj bi pomenilo “prvoaprilska”.
necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/segel-je-v-roke-mandaricu-misicu-in-znani-odvetnici-796394
Is it true that anything on the Internet stays there forever and you can't truly delete anything from the Internet
.-''-.
/ ,
.-'`(o) ;
'-==. |
`._...-;-.
)--""" `-.
/ . `-.
/ / `. `-.
| ; `-._________
| `.`.; -------`.
`-. \\ `---...|
`. `-. ```.--'._ `---...|
`-.....7`-.)) `-._`-.. /
`._ / `-` `-.,'
/ /
/=(_
-./--' `
,^-(_
,--' `