Fiktivnih vpisov na srednjih in višjih šolah vedno več

Slovenija

V Sloveniji ni točnih podatkov o številu študentov, vpisanih le zaradi statusa. Pristojno ministrstvo ocenjuje, da je takšnih tretjina, po oceni Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) naj bi jih bilo predvidoma med 10.000 in 20.000, največ na višjih šolah, na univerzah manj. Veliko se jih vpisuje tudi na izobraževanje odraslih na srednjih šolah.

Tudi na Andragoškem centru RS ocene o obsegu fiktivnih vpisov ne poznajo. Glede na to, da so vprašanja posameznikov o takšni možnosti iz leta v leto pogostejša, pa zaznavajo, da se mladi za takšno možnost vse bolj zanimajo, je pojasnila Andreja Dobrovoljc z andragoškega centra.

Kot pravi, se študenti za fiktivni vpis odločajo večinoma zaradi reševanja socialnega položaja. Za mlade je to mnogokrat edina rešitev, saj z vpisom na izobraževanje odraslih po njenih besedah pridobijo status dijaka, iz katerega po zakonu o izobraževanju odraslih izhajajo pravice, ki jih lahko koristijo mladi do dopolnjenega 26. leta. Gre med drugim za zdravstveno zavarovanje, subvencionirane prevoze, štipendiranje ter za delo prek pooblaščene organizacije za posredovanje dela.

"Vse te pravice veljajo, če mladi niso v delovnem razmerju, prijavljeni kot brezposelne osebe in se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti," pojasnjuje. Meni sicer, da bi bilo težavo mogoče rešiti z večjim zaposlovanjem in preprečevanjem veriženja statusov.

Tudi v krovni študentski organizaciji se zavzemajo za ustrezno sistemsko rešitev, ki bi študentom omogočala priznavanje izkušenj iz študentskega, prostovoljnega, mladinskega ali drugega dela. Fiktivni vpis je po njihovi oceni predvsem posledica brezidejne politike države do mladih, ki ne zagotavlja spodbudnega okolja za osamosvajanje mladih.

Vpisnine na srednjih šolah od 50 evrov dalje

Nekateri ravnatelji so ob začetku novega šolskega leta študentom višjih šol obljubili, da jih bodo izpisali, če ne bodo hodili na predavanja, a se to še ni zgodilo. V Šolskem centru Ptuj po besedah njihovega direktorja Branka Kumra do zdaj ni bil izključen noben študent, saj postopki še tečejo. Je pa 15 študentov študij prekinilo. Kumer dodaja, da 74 študentov od 1. oktobra dalje, ko so vplačali vpisnino 50 evrov, do decembra ni bilo prisotnih pri nobeni šolski aktivnosti.

Ob tem je Kumer navedel, da mu je hudo, ko opazuje "študenta", ki je bil že absolvent druge stopnje, pa je brez diplome, star 26 let ali več, potem pa se kot reden študent vpiše na višješolski program, hkrati pa stanuje v Sežani. Ponudili so mu bivanje v Dijaškem domu, ki ga ni sprejel. Po njegovem prepričanju bi to problematiko lahko ob ustrezni zakonodaji rešili preko aktivne politike ustvarjanja novih drugačnih delovnih mest ter s spodbujanjem mladih k prejšnji zaposlitvi in dokončanju šolske obveznosti.

Na Srednji trgovski šoli Ljubljana ob vpisu za vsakega udeleženca pripravijo osebni izobraževalni načrt, na katerem so razvidne njegove obveznosti v procesu izobraževanja, je pojasnil ravnatelj šole Marjan Jerič. Da gre pri izobraževanju odraslih le za fiktivni vpis, lahko posumijo, šele ko ugotovijo, da posameznik obveznosti ne opravlja. Pri tem je Jerič opozoril, da narašča vpis udeležencev, ki niso pokazali resnega odnosa do izobraževanja v smislu dokončanja programa v rokih iz načrta. Vzroki tičijo tudi v denarju, saj večina teh po Jeričevih navedbah opravlja razna dela, da si lahko plačuje stroške svojega izobraževanja.

Na šoli je sicer cena vpisnine 114,5 evra. Ob vpisu se plača tudi izpitnina za dva izpita, ki za en predmet znaša 46 evrov. Tudi na tej srednji šoli nikogar, ki ni obiskoval predavanj, doslej še niso izpisali, saj v zakonskih določilih, kot poudarja Jerič, ni podlage za tak izpis. Vsekakor so predavanja plačljiva in udeleženci, ki izberejo takšno obliko, predavanja tudi obiskujejo. "Če pa nekdo odkrito pove, da se bo vpisal zaradi statusa, ga vljudno odslovimo," je povedal ravnatelj.

Težave naj bi rešila enotna evidenca vpisov eVŠ

Deloma naj bi težave s fiktivnimi vpisi rešila enotna evidenca vpisov eVŠ, ki je bila vzpostavljena decembra 2012. Podatke je prvi uporabil zavod za zdravstveno zavarovanje in z njimi posodobil svoje evidence ter se priklopil na dnevno sporočanje sprememb. Sistem eSociala uporablja eVŠ od februarja 2013. Načrtovana je izmenjava podatkov za namen študentske prehrane, prevoza in študentskega dela, so za STA pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Aktiviranje e-prijave je načrtovano za prijavo za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2014/15. Evidenca študentov in diplomantov višjega strokovnega šolstva pa je vzpostavljena v okviru centralne evidence udeležencev v vzgoji in izobraževanju. Povezava obeh evidenc je predvidena s spremembami zakona o višjem strokovnem izobraževanju, so zapisali na ministrstvu.

Sicer pa tudi na ministrstvu podatkov o fiktivnih vpisih nimajo. Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Sloveniji približno tretjina vpisanih ne konča študija.

palinko |  29 .12. 2013 ob  20: 15
preseneča me nivo pameti in moraliziranja v Sloveniji
fiktivni vpisanci to verjetno počnejo za hobi ali pa iz dolgega časa
a |  29 .12. 2013 ob  14: 57
ja mijatovic solnine pa bo se manj ljudi izobrazenih in se vec ljudi zakreditiranih se preden zacnejo zivet.. to je ta prihodnost MERIKA FUCK YEAH!!
Mijatović |  29 .12. 2013 ob  14: 09
-1
..šolnine pa bo!