V sindikatu opozarjajo, da vlada z ukrepi, ki zmanjšujejo neto plače in še bolj zavirajo potrošnjo (ki je poleg investicij tudi ključna za ponovni zagon gospodarske rasti), ne prispeva k izhodu iz krize.

Poleg tega ta ukrep bistveno ne bo okrepil prilivov v državno blagajno, saj naj bi javnofinančne prihodke povečal le za 30 milijonov evrov, na drugi strani pa bo imel izrazito negativen vpliv na razpoložljivi dohodek zaposlenih in s tem na njihovo potrošnjo. V ZSSS opozarjajo, da se zaradi pomanjkanja politične volje, da bi se naredil red na področju javnih naročil, sive ekonomije in davčnih utaj izgubljajo milijarde evrov.

Prepričani so, da zadnja sprememba zakona o dohodnini znižuje neto plače zaposlenih, in s tem njihovo kupno moč. Ob tem so pojasnili, da se zaradi politike varčevanja na vseh ravneh, ki vključuje tudi stalne pritiske na zniževanje plač v javnem in zasebnem sektorju in pritiske, da se le-te ne bi več usklajevale z inflacijo, znižuje potrošnja, in to že pet četrtletij zapored. Na razpoložljivi dohodek, kupno moč in potrošnjo ima negativni vpliv tudi povečanje davkov (npr. dvig obeh stopenj DDV).

Plače so se znižale za 2,6 odstotka

Spomnili so, da so se bruto plače v prvih šestih mesecih letos glede na enako obdobje lani realno znižale za 2,6 odstotka, neto plače pa za 1,8 odstotka.

"Hkrati ne smemo pozabiti na to, da v Sloveniji, ki se uvršča v klub najbogatejših držav sveta, kar 67 odstotkov zaposlenih prejema plačo nižjo od slovenskega povprečja, zato bi njihovo nadaljnje zniževanje predvideno z ukinjanjem avtomatičnega usklajevanja neto letnih davčnih osnov iz davčne lestvice in davčnih olajšav z inflacijo zagotovo poslabšalo materialni in socialni položaj zaposlenih," so še zapisali v sindikatu.

Vlada je v četrtek sprejela predlog novele zakona o dohodnini, s katero se odpravlja dosedanje avtomatično usklajevanje davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine z inflacijo. S tem se izpolnjuje zaveza iz programa stabilnosti, ki ga je Slovenija poslala v Bruselj.

Doslej so se davčne olajšave in lestvica za odmero dohodnine za enkrat letno usklajevale s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. Zdaj avtomatičnega usklajevanja teh zneskov ne bo več, pač pa se bo možnost usklajevanja in določanja stopnje rasti prenesla v zakon o izvrševanju proračuna.