Od kod odločitev za podelitev statusa javnega dobra številnim občinskim stavbam?

Vse občine bodo zaradi določb Zakona o davku na nepremičnine neposredno prizadete, saj so tudi občine v zakonu opredeljene kot davčne zavezanke. Občina Piran je vseskozi preko SOS (Skupnosti občin Slovenije) neposredno opozarjala državne organe, da je dodatna obremenitev občin v času hude gospodarske krize nesprejemljiva in bo imela nevzdržne posledice na občinske proračune. Kljub temu je bil zakon sprejet. 

Po temeljiti preučitvi zakona, ki v 8. členu v 4. točki določa, da so plačila davka oproščene nepremičnine s statusom javnega dobra, so občinske strokovne službe Občinskemu svetu Občine Piran predlagale, da se pri določenih nepremičninah v lasti Občine Piran, ki dejansko služijo splošni rabi in se v njih izvajajo dejavnosti, ki so v javnem interesu, podeli status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Občina mora s svojim premoženjem ravnati gospodarno. Menimo, da je sklep upravičen, saj vse stavbe na seznamu ustrezajo določbam Stvarnopravnega zakonika, ki v 19. členu definira javno dobro kot stvar, ki jo lahko ob enakih pogojih vsakdo uporablja. Številne občinske stavbe, kot so šole, vrtci, zdravstveni domovi, nekateri kulturni in športni objekti, dejansko služijo splošni rabi in so pod enakimi pogoji dostopni vsem. Menim, da bi vse te objekte država že ob sprejemanju besedila zakona morala oprostiti obdavčitve, saj dejansko služijo splošni rabi.

Je to napoved "vojne" državi zaradi oderuških davkov?

Menimo, da je država pri sprejemanju novega Zakona o davku na nepremičnine nastopila arbitrarno, brez upoštevanja stroke in argumentov zainteresirane javnosti. Z dodatnimi davčnimi obremenitvami bo proračun Občine Piran bistveno obremenjen; posledično bo na razpolago manj denarja za izvedbo nujno potrebnih investicij, vlaganja v šport oziroma v lajšanje socialnih stisk. Ne podpiramo politike države, s katero se preko novih davčnih obremenitev zgolj krpa državni proračun in polni proračunsko luknjo.

Ali podpirate ustavno presojo zakona?

Vsekakor podpiram tudi ustavno presojo zakona. 

Je to rešitev za občino, da ne plača nepremičninskega davka?

Občina je s sprejemom sklepa prihranila 280.710 evrov davka na nepremičnine, ki bi ga v nasprotnem morala plačati državi. Občina ostaja zavezana plačati davek na nepremičnine za druge objekte, ki ne ustrezajo določbam zakona o javnem dobru, na primer poslovni prostori in stanovanja v lasti občine.

Ali menite, da lahko pride do razveljavitve sklepa, ki bo onemogočil podelitev statusa javnega dobra šolam, vrtcem itd.?

Menim, da je sklep občinskega sveta veljaven, saj je sprejet po zakonitem postopku. 21. člen ZGO-1 jasno definira postopek vzpostavitve statusa grajenega javnega dobra. V skladu z določbami zakona objekt pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa občinskega sveta po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Zahtevo za vzpostavitev javnega dobra poda župan in se vpiše pri zemljiški knjigi. Ni torej pravne podlage za razveljavitev sklepa občinskega sveta, kakor menijo na GURSU. Vsekakor pa obstaja možnost, da bo Vlada predlagala spremembe Zakona o davku na nepremičnine in s tem "povozila " sklep, ki je bil sprejet na seji sveta dne 10. 12. 2013.

Kaj boste storili v primeru če država zakonsko "povozi" sklep občinskega sveta? 

Dejstvo je, da je zakon o davku na nepremičnine nepravičen do naših občanov. Zato se bomo zoper njega borili z vsemi pravnimi sredstvi. V tem smo si vse občine enotne.