Opozoril je, da imamo tudi v Sloveniji dobre ali zelo dobre pitne vode zgolj 40 odstotkov. Ob tem verjamemo, da so lačni posamezniki daleč stran, a, kot je poudaril, imamo lačne tudi doma in v primeru prehranske krize nismo sposobni zadostiti svojih prehranskih potreb.

V petek smo razširili območje Nature 2000, kakršno smo bili dolžni Evropi. Židan je zato poudaril, da je varovanje naravnih virov tudi priložnost za nova delovna mesta in za gospodarsko rast. "Širitev pomeni, da si nismo izmislili nekaj novega, temveč da imamo neke živalske in rastlinske vrste, ki jih moramo prepoznati. Zavezani smo tudi evropskim habitatnim direktivam," je dejal Židan.

Poudaril je, da je od nas samih odvisno, kako upravljamo ta področja - ali tako, da so na razpolago nova zelena delovna mesta ali to vidimo le kot oviro. "Na področju zelenih delovnih mest je v Sloveniji ekstremno veliko priložnosti, največ pa jih je povezanih z gozdom in lesom," je prepričan Židan.

Minister je pojasnil, da je bil pogosto izražen strah, ali lahko Slovenija sledi obenem usmeritvi, da je treba zaščititi naravne habitate, in temu, da potrebujemo do leta 2020 določen delež obnovljivih virov energije. Židan verjame, da je oboje možno združiti. Dejal je, da tudi sedanja Natura 2000 onemogoča ekstremne posege v naravo, ne prepoveduje pa gradnje hidroelektrarn na srednji Savi.

"Vedno je možno, da kakšna hidroelektrarna ne bo zgrajena, saj varovanje naravnega vira pomeni tudi prepoved. Če smo pametni, bomo našli kompromise, ki so učinkoviti," je poudaril.

Ob tem je poudaril, da Slovenijo letos čaka spreminjanje zakona o vodah. Izpostavil je, da bo treba poiskati bolj učinkovit in bolj trajnosten način upravljanja s tem naravnim virom. "Pitna voda je naravno dobro in ne tržno blago," je poudaril in dodal, da ne pričakuje, da bo varovanje naravnih virov enostavno, niti da jih bodo zato imeli vsi radi.

Irena Rejec Brancelj iz sektorja za vode na ministrstvu za kmetijstvo in okolje je glede ocene voda v Sloveniji na konferenci pojasnila, da je problematika pri površinskih vodah sorazmerno obvladljiva, medtem ko je nekoliko zahtevnejše stanje podzemnih voda. Slabo stanje pri slednjih beležijo zlasti v Savinjski, Dravski in Murski kotlini.

Največjo težavo pri obremenitvah podzemnih voda predstavljajo aktivne snovi za varstvo rastlin in pa posledice poselitev.

Ker kar nekaj voda do leta 2015 ne bo doseglo zastavljenih ciljev, ki smo jih obljubili Bruslju, se je Slovenija odločila za možnost podaljšanja rokov do leta 2027. To možnost bomo izkoristili za 26 površinskih voda in za tri podzemne vode.

V Sloveniji ima sicer po podatkih Agencije RS za okolje 89 odstotkov prebivalcev oskrbo z varno pitno vodo.

Sorodne vsebine:

Italijani imajo dovolj stare politične kaste

Izkoristil psa za kampanjo, nato ga vrnil v azil

Nacistični mazači v Miljah