Predstavnik sežanske območne enote Zavoda za gozdove Matej Kravanja je poudaril, da se prav tako močno povečujejo vročinska in sušna obdobja, med katerimi je možnost vžiga večja. Kravanja je še povedal, da 30-letna statistika kaže, da so požari v Slovenski Istri večinoma ob železniški progi ob Kraškem robu, a da se v zadnjih letih tam situacija izboljšuje. To je pripisal tudi številnim ukrepom, ki so jih Slovenske železnice sprejele v zadnjih letih z namenom, da se stanje požarov ob progi izboljša.

Še vedno pa je preventiva tista, ki najbolj pripomore k požarni varnosti. Kravanja in predstavnik Gozdarskega inštituta Slovenije Jaša Šaražin sta postregla s podatkom, da je v Slovenski Istri 183 kilometrov protipožarnih prometnic in 25 kilometrov gozdnih cest, večina teh je v severnem delu regije. Načrtujejo vzpostavitev dodatnih gozdnih cest. Lokalne skupnosti spodbujajo, da povedo, kje si takšnih cest želijo, želijo pa si odpirati območja gozdov, kjer ni mogoče dostopati z gasilsko tehniko.

V želji, da bi zagotovili še boljšo požarno varnost, v Zavodu za gozdove predlagajo aktivno gospodarjenje z gozdovi in preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin. Prav tako menijo, da je v okolici naselij in pomembnejših infrastrukturnih objektov v okviru občinskih prostorskih načrtov smiselno načrtovati kmetijske površine.

Potem ko je bilo v minulih letih na območju Slovenske Istre več velikih požarov v naravnem okolju, so današnjo predstavitev pripravili na pobudo več poklicnih in prostovoljnih gasilskih zvez, predstavnikov občin, krajevnih skupnosti ter civilne zaščite. Soorganizator posveta in vodja izpostave za zaščito in reševanje Koper Rok Kamenšek je pojasnil, da so se za posvet odločili, saj želijo opozarjati na pomembnost ureditve požarnih presek in dostopnih prometnic.

"Današnja predstavitev nam je pokazala, da imata Zavod za gozdove in Gozdarski inštitut Slovenije, pa tudi druge podobne institucije, zbrane vse informacije o zaraščanju, številu prometnic in o tem, katere so delujoče, pa tudi o tistih, ki bi jih bilo treba na novo narediti in tistih, ki jih sploh še ni, da bi na ta gozdna območja sploh lahko dostopali," je pojasnil.

Kot so še spomnili, Slovenija spada med najbolj gozdnate evropske države. V gozdnogospodarski enoti, kamor sodi Slovenska Istra, je poškodovanih devet odstotkov dreves, kar na Zavodu za gozdove ocenjujejo kot razmeroma veliko.