Jess Jones, študentka iz Leicestershirea je povedala, da anoreksija odvzame zdravje, neodvisnost, uniči odnose in samozavest ter ukrade identiteto. Stradati je začela zaradi pritiska s platform, kot je TikTok in sicer potem, ko se je razšla s partnerjem. Spremljala je ženske na družbenih omrežjih, ki so bile vse bolj suhe od nje in mislila je, da bo s pomočjo stradanja bolj privlačna. Postala je obsedena s tem, da ne je. Včasih se je tudi prenajedla in zaužito hrano izbruhala.

"Anoreksija mi je govorila, da ne smem jesti pred 12. uro. Rekla je, da sem debela in grda ter da si hrane ne zaslužim. Rekla je, da moram narediti 20.000 korakov na dan. Postajala sem vse šibkejša, a nisem imela moči, da bi se ji uprla. Ljudje so mi ves čas govorili, naj jem, a nisem mogla," je dejala Jess.

View this post on Instagram

A post shared by ???????????????? ???????????????????? (@jess_jxness)

Jessini starši, 59-letni Andrew in 59-letna Deborah ter dvojčica Lucy, so postajali vse bolj zaskrbljeni. Jess je priznala: "Z Lucy sva si bili vedno zelo blizu, toda niti z njo nisem mogla govoriti o tem. Želela mi je pomagati, vendar njene pomoči nisem hotela. Počela je stvari, recimo v mojo kavo vlila polnomastno mleko, in dojemala sem jo kot sovražnico. Nisem hotela pridobiti na teži. Mama je ponoči jokala in se spraševala, ali bom še živa naslednje jutro. Za mojo družino je bilo res težko. Izgubila sem stik z mnogimi prijatelji. Nekateri preprosto niso razumeli, kako bolna sem bila. Nisem se več družila. Ujeta sem bila v črni luknji praznine in osamljenosti."

Novembra 2022 so bili njeni starši tako zaskrbljeni, da so jo odpeljali v bolnišnico, kjer je bila sprejeta na oddelek za motnje hranjenja. Tam je ostala dlje časa. "Menstruacija se je ustavila in rečeno mi je bilo, da imam morda že težave s plodnostjo. Izgubila sem neodvisnost in postavila življenje na kocko. Vse pa se se je začelo s preprosto dieto in z zasledovanjem popolnosti, kot jo določajo družbena omrežja. Videla sem, da je biti suh nekako glamurozno. Medtem so mi izpadali lasje, nohti so se lomili in bila sem prešibka, da bi sploh hodila po stopnicah. Nič ni bilo privlačnega v vsem tem," je bila odkrita Jess.

View this post on Instagram

A post shared by ???????????????? ???????????????????? (@jess_jxness)

Jess redno prejema ambulantno terapijo in 18 mesecev po diagnozi še vedno potrebuje podporo. Kljub temu dobro okreva. Skoraj je že dosegla težo pred anoreksijo in tudi nadaljuje s študijem na univerzi. "Moja zgodba je pozitivna. Naučila sem se soočiti z motnjo in dobila nazaj svoje življenje. Upam, da uspe tudi drugim," je zaključila Jess.

Seveda Jess ni edina, ki želi ozaveščati o tej tematiki. Njena izkušnja je le ena od mnogih, ki pričajo o nevarnostih, ki jih prinaša anoreksija. Zgodbe posameznikov, ki so se z njo soočili, so opomnik, da motnje hranjenja ne izbirajo žrtev glede na spol, starost, izobrazbo, itd.