Bickman je za DailyMail.com povedal, da se boji, da bi lahko uporabniki utrpeli telesno krhkost zaradi skrajne izgube mišične in kostne mase, povezane s temi zdravili. Udeleženci 68-tedenskega kliničnega preizkusa semaglutida - učinkovine v zdravilih Ozempic in Wegovy - so v povprečju izgubili 10,4 kg maščobe, hkrati pa tudi 6,8 kg čiste mišične mase. Nizka mišična masa in šibke kosti, zlasti v starosti, povečujejo tveganje za okužbe, bolezni, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje, padce in celo invalidnost. Krhke osebe imajo znatno večjo verjetnost, da umrejo prezgodaj.

Naslednja posledica je bolj subjektivne narave, a Bickman meni, da bi Ozempic lahko vodil v duševno krhkost. Poudarja primere pacientov, ki pravijo, da jim zdravilo ni otopelo le želje po hrani, temveč tudi po drugih življenjskih užitkih. Bojí se, da bi lahko bolniki zaradi tega podlegli depresiji. "Bolniki, ki jemljejo to zdravilo, imajo 195-odstotno povečano tveganje za hudo depresijo in več kot 100-odstotno večje tveganje za samomorilno vedenje," opozarja.

Druga raziskava, ki je analizirala podatkovno bazo Svetovne zdravstvene organizacije, kjer se beležijo sume na neželene učinke zdravil, je pokazala, da je bilo tveganje za samomorilne misli pri zdravilu semaglutid za 45 odstotkov višje kot pri vseh drugih zdravilih v bazi. Vendar pa so Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) januarja 2024 ter Evropska agencija za zdravila (EMA) aprila istega leta objavili, da niso našli povezave med temi zdravili in samomorilnimi mislimi.

Naslednja skrb dr. Bickmana je, da bi zdravila za hujšanje lahko dolgoročno povzročila večjo debelost, kot jo je imel posameznik pred začetkom zdravljenja. Po njegovih besedah se po določenem času uporabe zdravila Ozempic telesna teža začne vračati: "Ozempic je učinkovit pri zmanjševanju želje po hrani. A deluje le do določene točke. Po približno dveh letih uporabe se želja po sladkem povrne na običajno raven," navaja.

Tako so v eni izmed kliničnih raziskav iz leta 2022, v kateri so spremljali približno 200 oseb, ki so zdravilo jemali več kot leto dni in izgubili v povprečju 17 odstotkov telesne teže, raziskovalci ugotovili, da so po prekinitvi zdravljenja v enem letu pridobili nazaj približno 12 odstotkov telesne teže. Druga, novejša študija univerze Northwestern pa je pokazala, da je večina oseb po prenehanju jemanja pridobila nazaj približno dve tretjini izgubljene teže in so se jim poslabšali zdravstveni kazalniki, vključno z višjim krvnim tlakom, višjim holesterolom in povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni.

Dr. Bickman dodaja: "Medtem ko se mišična in kostna masa morda nikoli ne povrneta, se maščobna masa brez težav. Še več, raziskava je pokazala, da ena od različic teh zdravil dejansko spodbuja nastajanje novih maščobnih celic. To postane težava, saj se ob ponovnem pridobivanju telesne mase po prenehanju jemanja Ozempica zaradi večjega števila maščobnih celic poveča tudi potencial za dodatno kopičenje maščobe. Posledično je lahko oseba, čeprav morda tehta manj kot pred začetkom jemanja zdravila, v resnici bolj zamaščena, z višjim odstotkom telesne maščobe."

Kljub skrbem glede stranskih učinkov zdravila Ozempic in sorodnih zdravil za hujšanje dr. Bickman ni proti njihovi uporabi, temveč da ga skrbi višina odmerkov. "Uporabljati bi jih morali v najnižjem učinkovitem odmerku, ki pomaga nadzorovati zasvojenost z ogljikovimi hidrati in željo po njih. Uporabnike bi morali spodbujati k večjemu vnosu beljakovin in maščob, zlasti iz živalskih virov, kot so mlečni izdelki, meso in jajca, da bi ohranjali moč, hkrati pa je redna vadba z obremenitvijo ključna za preprečevanje izgube mišične mase. Na koncu bi morali bolniki zdravilo prenehati jemati po določenem obdobju in oceniti, ali še vedno čutijo potrebo po ogljikovih hidratih." Kot še dodaja, bi se morali naučiti boljše prehrane in nadzora nad željo po ogljikovih hidratih, kar bi jim omogočilo dolgoročno ohranjanje izgubljene telesne teže.