Mojca Šetinc Pašek in Eugenija Carl

Predsednik SDS Janša je namreč marca 2016 na družbenem omrežju Twitter v zvezi s Šetinc Paškovo in njeno kolegico Evgenijo Carl objavil zapis, da "na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov." Dodal je še ključnik Zvodnik Milan.

Po pravnomočni sodbi bi Janša moral zaradi žaljivega tvita plačati 6000 evrov odškodnine, a je vrhovno sodišče nato ugodilo zahtevi Janše za revizijo postopka, in sodbo spremenilo tako, da se tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrne.

Tedanja novinarka Radiotelevizije Slovenije (RTVS), danes pa poslanka Mojca Šetinc Pašek pa je leta 2020 na ustavno sodišče vložila pritožbo zoper odločitev vrhovnega sodišča. To ji je zdaj ugodilo, sodbo vrhovnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo vrhovnemu sodišču v ponovno sojenje.

Vrhovno sodišče je z neustreznim ovrednotenjem pomena žaljivega zapisa izhodišče presoje po mnenju ustavnega sodišča zasnovalo pretirano omejujoče za pravico pritožnice do časti in dobrega imena, izhaja iz sodbe.

Ustavno sodišče pa v sodbi ugotavlja, da je vrhovno sodišče v nasprotju z ustavnopravnimi standardi v korist nasprotnega udeleženca, torej Janše in v škodo pritožnice Šetinc Pašek pripisalo odločilno težo okoliščini, da je šlo pri sporni izjavi za izražanje izvoljenega predstavnika ljudstva, pomembnega politika in mnenjskega voditelja, in to na družbenem omrežju X. Prav tako vrhovno sodišče ni ustavnopravno ustrezno ovrednotilo okoliščine, da je šlo za posebej žaljivo izražanje o novinarki, izhaja iz sodbe.

Janša bi lahko namreč "nedvomno na manj žaljiv način izrazil svoje mnenje o domnevni politični pristranskosti novinarjev RTV Slovenija". "Takšno manj žaljivo izražanje terjajo tako njegov družbeni položaj kot tudi položaj pritožnice, predvsem pa vedno večji vpliv družbenih omrežij na oblikovanje mnenja v sodobni demokratični družbi," pojasnjuje ustavno sodišče.

Opozorilo je tudi, da v kontekstu objav na družbenih omrežjih družbene spremembe terjajo vzpostavitev drugačnega ravnovesja med varstvom svobode izražanja na eni strani in zaščite posameznika pred posegi v čast in dobro ime na drugi strani, vsaj v primeru, ko gre za primer enosmernega izražanja zaničevalnega mnenja vplivnega politika o novinarki na podlagi njenega spola.

"Ker v tej zadevi ni šlo za primer spontanega izražanja, primerljivega z živo, neposredno politično razpravo, ki je bolj varovano, saj ga ni mogoče preoblikovati, ugladiti, ampak za izražanje na družbenem omrežju X, ki se nasploh, še posebej pa ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera, zdi bližje pisnemu izražanju mnenja, pri katerem se praviloma zahteva večja mera razmisleka in skrbnosti pri izbiri in uporabi besed, tako vulgarno izražanje ne more uživati visoke stopnje varstva," v sodbi ugotavlja ustavno sodišče. To pa velja še posebej, ko gre za vplivnega politika in pomembnega mnenjskega voditelja, čigar izjave imajo večjo težo in s tem tudi sposobnost, da v večji meri prizadenejo ugled naslovnika izjave.

Čeprav naj bi Janševa sporna izjava pomenila odziv na predhodno ravnanje pritožnice in novinarke Evgenije Carl ter naj bi na prvi pogled odpirala razpravo o pomembni družbeni temi, "sprožitev neargumentirane javne razprave na to temo ne more upravičiti sporne negativne vrednostne sodbe o pritožnici", opozarja ustavno sodišče. Ta vrednostna sodba je namreč pomenila predvsem blatenje, razvrednotenje in sramotitev pritožnice kot novinarke ženskega spola ter spodbujanje predsodkov o njej v njenem poklicnem in družbenem okolju, piše v sodbi ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s šestimi glasovi za in tremi proti. Ustavni sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli so podali odklonilna ločena mnenja, sodnik Matej Accetto pa je podal pritrdilno ločeno mnenje.

Šetinc Pašek je razlago ustavnega sodišča pozdravila in jo označila za "pravo zmago za normalizacijo javnega govora v družbi". Odločitev ustavnega sodišča je po njenem mnenju pomembna v več vidikih, "zame osebno, predvsem pa je pomembna v splošnem družbenem pomenu vzpostavljanja odnosa politik - novinar/medij". Kot je opozorila, se je namreč treba zavedati, da brez profesionalnih novinarjev in medijev, ki svoje delo opravljajo v skladu s profesionalnimi standardi, zavezami in kodeksom, demokracije ni. "To enako velja za obe strani tega razmerja - utemeljena kritika da, vendar ne podrejanje, blatenje, žaljenje, diskreditiranje," je zapisala v odzivu.