Dobrih osem let je že, kar so z zakonom dovolili ponovni lov na tartufe, ki je bil pred tem zaradi birokratskih nejasnosti pravzaprav prepovedan. Medtem ko lani ti niso dosegali pretiranih cen, je predlani kilogram te gomoljke dosegel tudi številko 3000 evrov. Kakšna bo letošnja sezona, še ne vemo, pravi predsednik Društva tartufarjev slovenske Istre Vinko Šavle (na fotografiji spodaj). Cena je odvisna od ponudbe in povpraševanja, tartufarji pa vedo povedati, da so bili letos za rast ugodni pogoji.

Tartufi se ujamejo le z določeno vrsto mesa, gredo tudi s testeninami in jajci.

Kje v slovenski Istri pa rastejo? "Povsod," takoj odvrne Šavle in nato našteje: "V dolini Rižane, v dolini Dragonje." Točne lokacije seveda ne bo izdal nihče. Prav tako v tančico skrivnosti ostaja zavit podatek, koliko je tehtal najtežji tartuf, nabran na slovenskih tleh. "Zgodilo se je pred par leti v naših hribih, pri vaseh okoli Gradina, težak je bil kakih 750 gramov in prodan za okoli 2000 evrov," vseeno razkriva Šavle. Za primerjavo, na hrvaških sejmih se znajdejo tudi taki, ki so težki po 950 gramov.

Čeprav je tudi pri nas, tako kot na Hrvaškem, zakonsko urejeno, kdo tartufe lahko lovi, zadeva z dovolilnicami v praksi še ni zaživela. V slovenski Istri je aktivnih okoli 30 lovcev, saj se tartufe lovi in ne nabira. Pri tem so jim v pomoč psi, v poštev pridejo vse lovske pasme (od labradorcev, koker španjelov in border colliev), najbolj pridni pa so tisti iz vrst lagotto romagnolo (na fotografiji zgoraj). Velja omejitev, da lahko ulovijo dva kilograma na dan, kar je velika količina, nato pa tartufi romajo povsod po svetu, tudi v Združene države Amerike in predvsem v najboljše gostilne. "Večino odkupijo Italijani," razloži Šavle.

Na vprašanje, ali držijo špekulacije, ki so se pred kratkim pojavile v medijih, da bi se tartufe lahko gojilo tudi doma, pa sogovornik odvrne: "Ni teorije!" Dodaja sicer, da Italijani poskušajo, saj tam celo država vlaga v tovrstne raziskave, a gre za skrbno varovano skrivnost.