Po opozorilnem protestu sodnikov bodo stavkali tudi državni tožilci. Večina tožilcev bo v sredo za tri ure prekinila delo na sodiščih, v preostalem delovnem času pa bo opravljala prednostne zadeve. Za to so se odločili, ker vlada in državni zbor nista uresničila ustavne odločbe o sodniških plačah, na katerih temelji višina plač tožilcev.
ZA SODNIKI STAVKAJO TUDI TOŽILCI: V sredo bodo za tri ure prekinili delo
Slovenija
Stavkovni odbor, ki zastopa zaposlene na vseh državnih tožilstvih, je 15. januarja sprejel sklep o stavki zaradi neuresničene ustavne odločbe o sodniških plačah. "Med tožilci vladata razočaranje in jeza zaradi nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča. To je v neki demokratični, pravni in socialni državi nerazumljivo," je poudaril Boštjan Valenčič, predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije.
Stavke se bo po njegovi oceni udeležila večina tožilcev. V sredo bodo za tri ure prekinili delo in se zbrali v prostorih državnih tožilstev. V preostalem delovnem času bodo zagotavljali nemoteno delovanje državnega tožilstva med drugim v zadevah, ki so prednostne, nujne in hitre zadeve ter zadeve, vezane na delo drugih organov. Med te sodijo udeležba pri nujnih preiskovalnih dejanjih in na sojenjih v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta prostost.
Po besedah Valenčiča se vlada na stavkovne zahteve še ni odzvala.
Višina plače državnega tožilca je skladno z Zakonom o državnem tožilstvu določena enako kot plača sodnika ustreznega položaja. Ugotovitve Ustavnega sodišča glede plač sodnikov torej veljajo tudi za državne tožilce. Ureditev plač sodnikov pa je po mnenju ustavnega sodišča v neskladju z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti.
Poleg tega ureditev sodniških plač ni primerljiva s plačami zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Najnižje uvrščeni sodnik in poslanec se na plačni lestvici razlikujeta za 11 do 13 plačnih razredov, je ugotovilo ustavno sodišče, ki je zakonodajalcu naložilo, naj neustavnost odpravi do 3. januarja 2024.
Ker se to ni zgodilo, so sodniki med 10. in 24. januarjem protestno delali prilagojeno, kar je pomenilo, da so odpadali že sklicani naroki za glavne obravnave, razen v nujnih zadevah. Zdaj jim bodo s stavkovnimi aktivnostmi sledili tožilci, kar bi prav tako lahko vplivalo na dinamiko sodnih obravnav; sodnik bo moral v primeru odsotnosti državnega tožilca narok preklicati oziroma preložiti.
O tem, ali po tej sredi nadaljevati stavko, bodo po besedah Valenčiča odločali 1. februarja.
Obenem pa bo v torek tudi Slovensko sodniško društvo odločalo o tem, ali bodo sodniki nadaljevali s protestnimi aktivnostmi.