Pred vrati je prvi november, praznik mrtvih in spomina nanje, čas, ko ljudje preplavijo pokopališča. Mi pa smo ravno v tem času preverili, koliko v povprečju stane pogreb. Končni zneski so zelo visoki, morda celo pretirani in v težkih časih za marsikoga nedosegljivi.
Pogreb je dandanes skoraj že luksuz. Ob hitrem pregledu stroškov, ki nastanejo, smo ugotovili, da cene letijo v nebo. Sicer jih lahko na račun neurejenega groba bistveno zmanjšate, a že hiter pogled na pokopališča pokaže, da se ureditvi le redki odrečejo. Za nekatere pa je to postal velik "biznis".
Priprava je še najmanj
Urejanje pogreba je morda eden najbolj neprijetnih opravkov, s katerim se skoraj vsak kdaj sreča v življenju. V času žalovanja zaradi izgube je namreč potrebno urediti kup formalnosti za pokop preminulega, to pa ni le stresno, pač pa tudi krepko udari po žepu. Priprava na pokop sicer ni tako draga. V povprečju uporaba hladilnice, dvig in prenos pokojnika in njegovo urejanje stanejo manj kot dvesto evrov.
Dražji je protokol
Številke se že nekoliko dvignejo, ko je govora o pogrebnem protokolu, ki zajema pripravo groba in izpeljavo pokopne cerimonije. Cena se kmalu približa 400 evrom, nekoliko nižja je za tiste, ki se odločijo za žaro. Skupno smo tako na 600 evrih, vendar bi to pomenilo, da bo pokojnik imel neurejen grob. Le redki pustijo takega, kot je, in nanj posadijo kako rožo, večina se namreč odloči za kamnit spomenik, ki pa lahko stane tudi več tisoč evrov.
Najdražji je nagrobni kamen
Prebrskali smo več ponudb kamnosekov; v povprečju se cene začnejo pri 1500 evrov, zgornje meje pa praktično ni, čeprav se glede na stanje na pokopališčih večina odloča za grobove, ki stanejo okrog 3000 evrov.
Pogreb tako skupno stane več tisoč evrov, potrebno pa je računati še na sedmino, ki je nismo všteli v ceno, a se ji prav tako le redki odrečejo. Tukaj pa je tudi "najemnina" za grob, ki se jo nato letno plačuje in prav tako ne gre za zanemarljiv strošek.
Vse več diamantnih pogrebov
V zadnjem času so vse bolj priljubljeni takoimenovani diamantni pogrebi. Preminulega se upepeli, iz pepela pa se lahko naredijo diamanti. Za to je potrebnih vsaj 500 gramov pepela, pri kremaciji odraslega človeka sicer ponavadi ostane 2,5 kilograma pepela. Diamanti so lahko bele ali modrikaste barve, oblike so lahko različne. Ta diamant je sicer laboratorijsko narejen, ima pa vse značilnosti diamanta. Takšen postopek stane okrog 2500 evrov, Slovenija pa je postala 19. država na svetu, ki nudi možnost njihove izdelave.
Diamant je ogljik v obliki kristala. Je prosojen in brez barve. Če ima diamant primesi, se lastnosti spremenijo. Dopustimo torej, da je bor samo primes v zelo majhnem deležu, ki obarva diamant v modro.
Kaj pa vsebuje pepel sežganega trupla. V glavnem kalcij (kosti) in ostali ostanki gorenja. Ogljika pa v pepelu ne bomo našli, ker se je ves ogljik iz ogljikovih spojin vezal s kisikom in v obliki ogljikovega dioksida (CO2) ali monoksida (CO) v krematoriju skozi dimnik odšel v zrak.
Od kod potem pride ogljik za izdelavo diamanta?