Župan Dubrovnika Mato Franković je nedavno na seji Mestnega sveta izjavil, da se v Dubrovniku "kokain šmrka na vsakem vogalu", poraba te droge pa "se lahko meri v tovornjakih, ne v gramih".

Razpoložljivi podatki Urada za preprečevanje zlorabe drog sicer ne potrjujejo takšne stopnje razširjenosti. "Ko gre za Dubrovnik, nimamo specifičnih lokalnih podatkov, ki bi pokazali dejansko raven porabe ali dostopnosti drog," je po navedbah index.hr povedal namestnik direktorja Urada za preprečevanje zlorabe drog Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo Željko Petković.

Dodal je, da nacionalni vzorci kažejo, da so stimulansi, kot so kokain, amfetamini in ekstazi, povezani z nočnim življenjem, klubi in festivali, a se v zadnjem času vse pogosteje uporabljajo tudi doma in v poslovnem okolju.

Trg stimulansov zaznamuje visoka dostopnost in stabilne cene, medtem ko čistost droge ostaja eden glavnih tveganj, je opozoril Petković. Po njegovih besedah podatki ne kažejo na masovno, vsakodnevno javno porabo, temveč na naraščajoč, a še vedno omejen delež uporabnikov v populaciji.

V odrasli populaciji, stari od 15 do 64 let, se je uporaba kokaina v zadnjih 12 mesecih povečala iz 0,5 odstotka leta 2011 na 2,6 odstotka leta 2023, pri mlajših odraslih, starih od 15 do 34 let, pa je porast izrazitejši: iz 0,9 na 4,2 odstotka. Naraščajoči trend potrjujejo tudi analiza odpadnih voda in podatki o zahtevkih za zdravljenje iz Registra za odvisnosti.

"Kokain je tradicionalno povezan z mlajšimi odraslimi, a zaradi širše dostopnosti in sprememb v družbenih normah se uporablja tudi med starejšimi," je povedal Petković in dodal, da trendi kažejo na širitev uporabe tudi izven urbanih središč.