Koprski kriminalisti so konec junija 2020 zaključili dalj časa trajajočo kriminalistično preiskavo in na koprsko okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper dva slovenska državljana, 33-letno direktorico družbe iz Sežane in njenega 40-letnega brata, ki ju utemeljeno sumijo storitve več kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete.
VRSTA NEČEDNIH POSLOV V SEŽANSKEM PODJETJU: Koprski kriminalisti stopili na prste 33-letnici in njenemu 40-letnemu bratu
Kronika
Oba sta utemeljeno osumljena storitve kaznivih dejanj davčne zatajitve in pranja denarja. Omenjena 33-letna direktorica sežanske družbe pa je utemeljeno osumljena ponarejanja ali uničenja poslovnih listin ter zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, so sporočili s Policijske uprave (PU) Koper. Koprski kriminalisti so pričeli predkazenski postopek na podlagi kazenske ovadbe FURS in ga nadaljevali s pridobivanjem dodatnih dokazov, z zasegi poslovne in druge dokumentacije ter z izvedbo hišnih preiskav pri osumljenih. Poleg listinske dokumentacije so jima zasegli tudi elektronske naprave.
Med izvajanjem preiskave so kriminalisti ugotovili, da sta storilca izvrševala kazniva dejanja z nezakonitim poslovanjem in upravljanjem družb iz Sežane, Ljubljane in Slovaške. Ugotovili so, da je bila 33-letna osumljenka sicer direktorica in lastnica družbe iz Sežane, vendar je to družbo dejansko upravljal in obvladoval tudi njen brat, ki v družbi ni imel nobene formalne funkcije. Oba osumljenca sta upravljala in obvladovala tudi družbi iz Ljubljane in Slovaške, čeprav sta ju formalno vodila in upravljala tuja državljana, t. i. slamnata direktorja. Osumljenca sta izvrševala davčno utajo v imenu sežanske družbe tako, da sta s prirejeno dokumentacijo prikazovala lažne prevozne storitve, ki naj bi jih slovaška družba naročala družbi iz Sežane, ta pa naj bi za izvedbo teh prevozov najela družbo iz Ljubljane.
Šlo naj bi za 971 prevozov blaga v obdobju med oktobrom in decembrom 2016, ki naj bi bili opravljeni na relacijah Avstrija–Slovaška–Avstrija in Slovaška–Nemčija. Ugotovljeno pa je bilo, da ti prevozi sploh niso bili opravljeni. Transportna dokumentacija teh družb je sicer izkazovala, da naj bi družba iz Ljubljane na relaciji Avstrija–Slovaška–Avstrija na dan opravila od 23 do 35 prevozov, na relaciji Slovaška–Nemčija pa naj bi dnevno opravila tri do štiri prevoze, kar ni mogoče, saj od leta 2011 ni zaposlovala delavcev, niti ni izkazovala stroškov dela; transportna dokumentacija je bila tudi pomanjkljivo oziroma lažno izpolnjena, so sporočili iz PU Koper.
Za lažne prevozne storitve je družba iz Ljubljane izdajala lažne račune sežanski družbi, slednja pa je stroške teh storitev z lažnimi računi obračunala slovaški družbi. Družba iz Ljubljane je t. i. neplačujoči gospodarski subjekt, saj od računov, ki jih je izdala družbi iz Sežane, ni plačala DDV. Družba iz Sežane je na podlagi prejetih lažnih računov zahtevala od Fursa vračilo DDV in ga tudi dobila vrnjenega v znesku preko 176.000 evrov. S tem sta osumljena v imenu družbe iz Sežane zavedla Furs in oškodovala državni proračun, sežanski družbi pa pridobila protipravno premoženjsko korist v tej višini.
V kriminalistični preiskavi so kriminalisti preiskovali tudi kaznivo dejanje pranja denarja in ugotovili, da je družba iz Sežane, na podlagi lažnih računov, od slovaške družbe prejela preko 835.000 evrov, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Osumljenca sta ta denar nakazala nazaj deloma slovaški družbi, deloma pa družbi iz Ljubljane, pri čemer je šlo v obeh primerih za plačilo neobstoječih storitev. Na ta način sta osumljenca zakrila izvor denarja in s tem izvršila tudi kaznivo dejanje pranja denarja.
Prav tako so kriminalisti ugotovili, da je osumljenka, kot odgovorna oseba družbe iz Sežane, zlorabila svoj položaj glede razpolaganja s premoženjem te družbe, saj je v obdobju od januarja 2016 do julija 2017 porabila denarna sredstva družbe v vrednosti preko 12.000 evrov za svoje osebne izdatke in izdatke svojega partnerja. S tem je storila kaznivo zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Za kaznivo dejanje davčne zatajitve je zagroženih od enega do osem let zaporne kazni, za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin pa zaporna kazen do dveh let. Za kaznivi dejanji pranja denarja in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pa je zagroženih do pet let zaporne kazni.