Interpelacija zoper notranjega ministra Aleša Hojsa, ki so jo danes vložili poslanci SD, LMŠ, Levice in SAB, je tretja v aktualnem sklicu DZ in druga v aktualnem mandatu vlade Janeza Janše. Interpelacije notranjih ministrov sicer v Sloveniji niso redke, zaradi njih so se morali braniti številni ministri, nekateri tudi po dvakrat.
VLOŽENA INTERPELACIJA ZOPER HOJSA: Zaradi odločitve o koncertu Thompsona in še nekaj drugih očitkov
Slovenija
Poslanci SD, LMŠ, Levice in SAB so interpelacijo v DZ vložili danes, v skladu s poslovnikom jo mora predsednik DZ takoj poslati ministru, na katerega se nanaša, in vsem poslancem. Hkrati predsednik DZ določi ministru rok za odgovor, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni.
DZ po poslovniku razpravlja in odloča o interpelaciji najpozneje na prvi naslednji seji po prejemu odgovora ministra, če so poslanci prejeli odgovor na interpelacijo najmanj 15 dni pred sejo, oziroma na prvi naslednji seji po preteku roka za odgovor na interpelacijo, če odgovor na interpelacijo v tem roku ni bil dan.
Za razrešitev ministra je sicer potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov, vlagateljice tokratne interpelacije pa jih imajo skupaj 39.
Interpelacija Hojsa je druga interpelacija katerega od ministrov aktualne vlade, ki je delo začela pred manj kot tremi meseci. O prvi, in sicer zoper gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, bo DZ odločal na izredni seji v četrtek. Pred dobrim mesecem so jo prav tako vložile omenjene štiri opozicijske stranke zaradi očitkov glede nabav zaščitne in druge opreme, potrebne v epidemiji novega koronavirusa.
Medtem ko so interpelacije gospodarskih ministrov v zgodovini DZ redkost, so se z njimi soočali številni notranji ministri, je razvidno s spletne strani DZ. V zadnjih 20 letih so bile vložene interpelacije zoper vse notranje ministre, z izjemo Hojsovega predhodnika Boštjana Poklukarja iz vlade Marjana Šarca.
Ministra Katarina Kresal in Gregor Virant sta se z očitki iz interpelacije soočala celo po dvakrat. Sicer pa so bile interpelacije v zadnjih 20 letih vložene tudi zoper Vesno Györkös Žnidar, Vinka Gorenaka, Dragutina Mateja in Rada Bohinca, še pred tem pa zoper Mirka Bandlja in tudi prvega slovenskega notranjega ministra Igorja Bavčarja.