Vlada je v veljavni načrt razvojnih programov v torek uvrstila ureditev območja Bičje v občini Grosuplje, ureditev reke Vipave na izvirih, ureditev reke Vipave - gorvodno od glavne ceste, visokovodni nasip Gaberje v Lendavi, visokovodni nasip v Gornji Radgoni in ureditev na območju solin Sečovlje in gorvodno.

Območje vodotoka Bičje leži v jugozahodnem delu Grosupeljske kotline. V okviru investicije med drugim predvidevajo povečanje mostne odprtine mostu v naselju Brezje pri Grosupljem, razširitev struge potoka Bičje, izgradnjo protipoplavnega nasipa na območju določenih objektov, zvišanje terena na območju gospodarske cone-jug ter protipoplavno zaščito območja med gospodarsko cono in povezovalno cesto z industrijsko cono. Skupna ocenjena vrednost projekta znaša 2,47 milijona evrov, pri čemer bo šlo iz sklada za vode nekaj manj kot 940.000 evrov, grosupeljska občina pa bo pristavila 1,53 milijona evrov.

Na območju osrednjih izvirov Vipave, imenovanim Pod skalco, je obnove potreben dotrajan jez, prav tako bodo uredili poškodovana obrežna zavarovanja ter odstranili naplavine pod in nad jezom. Ta naložba bo v celoti financirana iz sklada za vode, stala pa bo 1,79 milijona evrov.

Poplavno ogroženo je tudi celotno območje naselja Vipava

Kot so sporočili z vlade, se je z obnovo Lantherijevega dvorca in namestitvijo protipoplavnih elementov na prehode med posameznimi objekti poplavna ogroženost na določenih odsekih nekoliko zmanjšala, vendar varovanje še ni zadostno. Za zagotovitev poplavne varnosti predvidevajo obnovo obrežnega zavarovanja, zvišanje prenizkih obrežnih zavarovanj, poglobitev dna struge z odstranitvijo naplavin ter zaščito erozijskih žarišč v strugo. Za investicijo v vrednosti 1,09 milijonov evrov bo 206.000 evrov prispevala občina Vipava, 886.000 pa bo ministrstvo iz omenjenega sklada.

Namen naložbe v visokovodni nasip Gaberje v Lendavi pa je zaščita celotnega urbanega dela naselja Benica pred škodljivim delovanjem visokih voda. Projekt v vrednosti 1,4 milijona evrov bo v celoti financiran iz sklada za vode.

Z rekonstrukcijo obstoječega dotrajanega in prenizkega visokovodnega zemeljskega nasipa bodo zagotovili tudi večjo poplavno varnost Gornje Radgone pred škodljivim delovanjem voda, so še zapisali na vladi. Tudi ta naložba, ki je vredna 1,8 milijona evrov, bo financirana iz sklada za vode.

Skoraj 21 milijonov evrov za sanacijo Sečoveljskih solin

Na območju solin Sečovlje pa je predvidena sanacija močno poškodovanih nasipov, njihovo zavarovanje z izboljšanjem njihove stabilnosti in posledično zagotovitev varnosti solinskih bazenov pred visokimi vodami. V sklopu sanacije je treba nasipe na več odsekih ustrezno zvišati. Prav tako je predmet investicije sanacija vodotokov, ki se izlivajo v morje na območju solin in njihovih pritokih gorvodno od solin.

V okviru investicije se bodo izvajala dela na vodotoku Drnica, na desnem bregu Dragonje, na visokomorskem nasipu Sečovlje ter v kanalu Sv. Jerneja. Na območju gorvodno od solin so predvidena dela na Drnici in Dragonji ter njunih pritokih, so naložbo strnili na vladi. Skupna ocenjena vrednost celotne investicije znaša 20,96 milijona evrov, investicija pa bo v celoti financirana iz sklada.

Na odboru je vlada sprejela tudi letno poročilo Slovenskega regionalno razvojnega sklada za leto 2019. Odločila je, da se presežek prihodkov nad odhodki iz lanskega leta v višini 142.633 evrov nameni za financiranje delovanja sklada v letošnjem letu.