Avstralsko ministrstvo za zdravje je v najnovejših prehrambenih smernicah zapisalo, da je primerno načrtovana vegetarijanska prehrana, vključno s popolnim črtanjem živil živalskega izvora, zdrava in zadosti hranljiva. Tako je dobro načrtovana vegetarijanska prehrana primerna za ljudi v vseh obdobjih življenja.

Strogi vegetarijaci in vegani lahko zadostijo potrebam po hranilih, dokler užijejo dovolj energijsko in raznoliko hrano skozi ves dan, navajajo smernice. Kot opozarjajo, bi morali vegani izbirati hrano, s katero bi v zadostni meri pokrili vnos železa in cinka ter zagotovili absopcijo železa, cinka in kalcija. Tisti, ki se prehranjujejo strogo vegansko, pa lahko potrebujejo prehranska nadomestila vitamina B-12.

Nekatere skupine, ki zagovarjajo veganski način življenja, opozarjajo, da bi namesto opozarjanja na morebitne škodljive posledice veganstva ali vegetarijanstva morali bolj izpostavljati škodljive učinke nezdrave prehrane na telo. Prav na to se osredotoča osnutek nove strategije prehrane in telesne dejavnosti za zdravje za obdobje 2013-2023, ki pa se na veganstvo ali vegetarijanstvo neposredno ne osredotoča.

Veganstvo za otroke in dojenčke odsvetovano

Vse smernice in strategije prehranjevanja pri nas odsvetujejo veganstvo pri otrocih, pri dojenčkih pa tudi vegetarijanstvo. Kot je navedeno v smernicah zdravega prehranjevanja za dojenčke, že manjše nepravilnosti v sestavi vegetarijanske prehrane lahko pri otroku privedejo do pomanjkanja posameznih osnovnih prehranskih sestavin s posledično škodo za zdravje otroka.

Če pa starši kljub temu hranijo otroka z vegetarijansko prehrano, naj bodo pozorni, da uživajo zadostno količino materinega mleka ali mlečnega pripravka z dodatkom železa, kašice z dodatkom železa in jajc.

Otrok mora biti tudi pod rednim zdravniškim nadzorom in po možnosti nadzorom dietetika, ki bosta preverila zlasti količino vitamina B-12, vitamina D, železa, cinka, joda, kalcija in tudi energijski vnos. Poleg veganstva zdravniki za otroke odsvetujejo tudi makrobiotsko prehranjevanje.

Kot navajajo na IVZ, raziskave kažejo, da so otroci, ki se prehranjujejo lakto-ovo vegetarijansko, v rasti enaki vsejedom, vegani so nekoliko manjši po velikosti, otroci na ekstremnih oblikah prehrane pa zaostajajo v rasti.

V šolah na željo vegetarijanski, a ne veganski obroki

Tudi smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih ne priporočajo uživanja povsem veganske prehrane, pač pa mešano prehrano, ki vključuje vse skupine živil, vključno z mesom. "Le z mešano pestro prehrano se najlažje zagotovi optimalen vnos makro in mikro hranil," navajajo.

Po njihovem mnenju je še sprejemljiva za otroke in mladostnike, ne pa priporočljiva, lakto-ovo vegetarijanska prehrana. Lakto-ovo vegetarijanci poleg živil rastlinskega izvora uživajo tudi jajca in mlečne izdelke. V lakto-ovo vegetarijanskih jedilnikih namreč lahko meso in mesne izdelke zamenjamo z enakovrednimi enotami mlečnih izdelkov, jajc in stročnic.

Navajajo tudi, da lahko tudi neustrezno načrtovana lakto-ovo vegetarijanska prehrana vodi do prenizkega vnosa nujno potrebnih in tudi drugih hranil živalskega izvora ter previsokega vnosa prehranskih vlaknin ter pogosto maščob. Vzgojno-izobraževalni zavodi torej lahko glede na želje pripravljajo tudi uravnotežene brezmesne (lakto-ovo vegetarijanske) jedilnike.

Nosečnice in doječe matere naj bodo pri prehrani izredno previdne

Pomanjkanje tega vitamina in mineralov zaradi veganstva lahko privede tudi do zapletov v nosečnosti. Noseče in doječe veganke težko zadostijo potrebam po omega-3 maščobnih kislinah, kar lahko vpliva na manjšo količino te kisline pri plodu, to pa se lahko izrazi z nižjo porodno težo, manjšim obsegom glave in velikostjo novorojenčka.

Novorojenčki mater s pomanjkanjem vitamina B-12 pa imajo lahko zelo znižane zaloge tega vitamina. Ob rojstvu ne kažejo znakov slabokrvnosti, po rojstvu pa koncentracija vitamina v serumu postopno pada in doseže najnižjo vrednost pri šestih mesecih starosti. Posledice pomanjkanja tega vitamina se kažejo kot nevrološke okvare, hematološke in metabolne motnje. Nevrološke raziskave pri pomanjkanju vitamina B-12 so pokazale zmanjšano motoriko, apatijo, hipokinesijo in hipotonijo skeletnih mišic, oslabljene reflekse roženice, znižano reakcijo na svetlobo in hrup in otežkočeno požiranje.

Vegetarijanci imajo manjše možnosti za razvoj civilizacijskih bolezni

Na Inštitutu za varovanje zdravja sicer priznavajo, da imajo vegetarijanci manjše tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa dva, debelost, bolezni srca in žilja, rak, prav tako imajo vegetarijanci nižje vrednosti LDL holesterola, nižji krvni tlak in manjšo pojavnost povišanega krvnega tlaka v primerjavi z vsejedi.

A ta povezava ni zgolj v prehrani vegetarijancev, ampak tudi v načinu življenja, ki je v povprečju bolj zdrav in zmeren kot pri vsejedih. Vegetarijanci so v povprečju bolj telesno dejavni, zaužijejo manj alkohola, manj kadijo, kar pa bistveno pripomore k boljšemu zdravju.

Na IVZ tudi opozarjajo, da so potrebe veganov po beljakovinah višje od priporočil, saj so vir teh žita in stročnice, ki so težje prebavljive, zato jih morajo vegani zaužiti sorazmerno več za dosego ustrezne biorazpoložljivosti. Prevelike količine zaužitih beljakovin pa vplivajo na ledvice in tudi na povečano izločanje kalcija z urinom.

Vegetarijanska prehrana je resda bogata z omega-6 nenasičenimi maščobnimi kislinami, ne pa tudi z omega-3 nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki so pomembne za razvoj srčnožilnega sistema in živčevja.

Svetujejo tudi, naj vegetarijanci v svojo prehrano vključijo dovolj lanenih semen, orehov, olja oljne gorčice in soje, ki so dobri viri alfa-lipoične kisline. Noseče in doječe vegetarijanke imajo še višje potrebe po omega-3 maščobnih kislinah, katerim z vegansko prehrano težje zadostijo.