V maju se je virus v Manausu, največjem mestu v Amazoniji, širil izjemno hitro. Iz mesta so prihajala dramatična poročila o prepolnih bolnišnicah, število pogrebov se je povečalo za petkrat v primerjavi z lanskim letom. Kmalu pa je sledil hiter in nepojasnjen upad števila okuženih in umrlih.

Skupina približno 20 znanstvenikov iz Brazilije in Velike Britanije zdaj trdi, da so ugotovili, zakaj - virus je ostal brez gostiteljev.

V študiji, ki še ni bila strokovno ocenjena, je skupina pod vodstvom Ester Sabino z inštituta za tropsko medicino na univerzi v Sao Paulu analizirala vzorce iz mestne transfuzijske banke in jih testirala za protitelesa za novi koronavirus. Po njihovi oceni se je z novim koronavirusom od prvega primera v marcu okužilo med 44 in 66 odstotkov prebivalcev Manausa. To bi bilo lahko dovolj, da se je v mestu z 2,2 milijona prebivalcev razvila kolektivna imunost.

Nenavadno visoka raven prekuženosti nakazuje, da je imela čredna imunost pomembno vlogo v kasnejši fazi epidemije, so znanstveniki zapisali v študiji, ki je bila objavljena na portalu medRxiv. "Vsi kazalci kažejo na to, da je tako velika izpostavljenost virusu zmanjšala število novih primerov okužbe in smrti v Manausu," je povedala Ester Sabino. V Manausu je na vrhuncu izbruha v maju zaradi covida-19 umiralo skoraj 80 ljudi na dan. Število žrtev se je nato dramatično zmanjšalo in v zadnjih tednih imajo povprečno 3,5 primera na dan.

Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je poskus ustvarjanja čredne imunosti nevarna pot. "Kolektivna imunost po naravni poti ni strategija. To je znak, da vladi ni uspelo nadzorovati epidemije, in to je plačala z velikim številom žrtev," je komentiral profesor mikrobiologije Floriran Krammer iz univerzitetne bolnišnice Mount Sinai v New Yorku. Strokovnjaki prav tako opozarjajo, da bi bila kolektivna imunost lahko kratkotrajna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Manausu je za covidom-19 umrlo 2462 ljudi. Če bi bil država, bi bil na drugem mestu po umrljivost s 100,7 smrti na 100.000 prebivalcev.