V novembru in decembru lani so tako obravnavali dva, predvidoma nepovezana, izbruha ošpic. Gre za izbruha v kranjski in ljubljanski regiji. Zabeležili so 30 zbolelih z ošpicami, v štirih primerih je šlo za otroke. Prvi okuženi je prišel iz Belgije, od njega se je bolezen prenesla še na šest oseb. Eden od teh je okužil še 13 oseb, od njih pa se je bolezen širila še na tri osebe. V dveh primerih gre le za verjetno povezavo s tem izbruhom.

V drugem izbruhu, ki ga je obravnaval NIJZ, so zbolele tri osebe iz ljubljanske regije. Poleg dveh izbruhov sta bila zabeležena še dva posamična primera ošpic, za katera ni znan vir okužbe, navajajo na NIJZ.

NIJZ je v letu 2019 zabeležil skupaj 48 primerov ošpic pri naših prebivalcih in dva pri tujcih. Med prijavljenimi primeri je sedem otrok. Med zbolelimi jih je bilo 13 cepljenih z dvema odmerkoma, dva z enim odmerkom, devet je bilo necepljenih, za ostale zbolele pa ni podatkov o cepljenju. Od zbolelih otrok nobeden ni bil cepljen proti ošpicam.

Običajno je pri osebah, ki kljub cepljenju zbolijo, potek bolezni lažji in verjetnost za zaplete manjša. V populaciji s tako visoko precepljenostjo kot je pri nas, je pričakovano, da se med zbolelimi pojavljajo tudi osebe, ki so bile cepljene. Ošpice so namreč zelo nalezljive, zato zbolijo praktično vsi, ki so izpostavljeni ošpicam in nimajo zaščite, zboli pa lahko tudi majhen delež cepljenih, saj cepivo ni 100-odstotno učinkovito.

Ker pa je cepljenih v populaciji bistveno več kot necepljenih, se pogosto zgodi, da je med zbolelimi več cepljenih kot necepljenih, kar pa ne pomeni, da je cepivo slabo učinkovito. Delež zbolelih med cepljenimi je namreč zelo majhen. Majhno število zbolelih v takem izbruhu kaže, da je cepivo izjemno uspešno. Če bi bilo cepivo slabo učinkovito, bi v takem izbruhu zbolelo bistveno več ljudi, saj je bilo v stiku z bolniki več sto, morda celo nekaj tisoč oseb, navajajo na NIJZ.